Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ESA (1.462-1.486)


  1.      integrálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu; cel, celoten: poznamo le odlomke dela, integralni tekst ni znan; integralna narodna kultura / publ. za to še nimamo integralnega kriterija enotnega, skupnega / knjiž. integralna osebnost skladna, harmonična 2. v zvezi integralni del del, potreben za obstoj ali popolnost česa, sestavni del: izobraževalne in raziskovalne ustanove so pomemben integralni del družbene kulture; kolonije so postale takrat integralni del državnega ozemlja ◊ ekon. integralna franšiza pogodbeno določeni znesek, do katerega zavarovalnica škode ne poravna, nad tem zneskom pa jo poravna v celoti; mat. integralni račun računanje, ki temelji na integriranju funkcij; integralna enačba enačba, v kateri nastopajo integrali funkcije integrálno prisl.: integralno vključevati, vraščati ♪
  2.      inter...  ali ínter... predpona v sestavljenkah (ȋ) 1. za izražanje obstajanja česa med čim: intercelularen, interglacial, interlinearen, interplanetaren 2. za izražanje odnosa, razmerja med čim: interkonfesionalen, internacionalen 3. za izražanje vstavljanja, vrivanja v kaj: interfoliirati, interpolacija ♪
  3.      interès  tudi interés -ésa m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. nav. mn. kar je, predstavlja komu določeno vrednoto; korist: tu se naši in njihovi interesi križajo; njuni interesi se ujemajo; družijo jih enaki, podobni, skupni interesi / za tem se skrivajo njegovi osebni interesi; uskladiti interese posameznikov z interesi skupnosti; družbeni, gospodarski, javni interesi; materialni, trgovski interesi 2. navadno s prilastkom kar daje, prinaša ugodne, pozitivne posledice; korist: braniti, zastopati interese delovnega ljudstva; bori se za svoje interese / naredite tako, saj je v vašem interesu vam v korist, v prid ♦ jur. pravni interes pravno zaščitena osebna ali premoženjska korist 3. publ., v prislovni rabi, v zvezi v interesu izraža usmerjenost koristnosti glagolskega dejanja: delati, govoriti v interesu skupnosti / odlok so sprejeli v interesu varnosti zaradi varnosti 4. hotenje, želja po določenem udejstvovanju; zanimanje, nagnjenje: imeti, kazati interes; vzbujati komu interes za kaj; ima velik interes za glasbo; znanstveni interesi // potreba, želja: nima interesa tekmovati / nerazvita območja imajo interes za hitrejši gospodarski razvoj si ga želijo, se zavzemajo zanj 5. ed., zastar. obresti: posojilo mu prinaša dosti interesa ● publ. kakšen interes ima, da širi takšne govorice kaj namerava, kaj hoče doseči s tem; publ. film je vzbudil izreden interes občinstva veliko zanimanje, velik odziv; publ. delati kaj z velikim interesom z veliko zavzetostjo, vnemo ♪
  4.      interesènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) navadno v zvezi z za kdor si prizadeva, se zavzema za kaj, navadno za pridobitev česa: tudi on je interesent za parcelo; število interesentov za stanovanje je precej naraslo / agrarni interesent ki se ob agrarni reformi poteguje za dodelitev zemlje / z oslabljenim pomenom: interesenti lahko dobijo knjižno zbirko na obroke; za službo se je priglasilo veliko interesentov prosilcev ♪
  5.      interprét  -a m (ẹ̑) 1. kdor dela, povzroča, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa; razlagalec, tolmač: nekatere pesmi so delale interpretom velike težave; objektiven interpret; naloga interpretov / izviren interpret Puškina 2. kdor umetniško poustvarja a) dramske like, igralec: gledalci so zlasti občudovali interpreta Hamleta / interpreti Cankarjeve dramatike; ta umetnik je eden najboljših interpretov Shakespeara b) glasbeno delo, izvajalec: vokalni interpreti; interpreti zabavne glasbe ♪
  6.      interpretácija  -e ž (á) 1. delanje, povzročanje, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa; razlaga, tolmačenje: podati interpretacijo pesmi; nepravilna interpretacija predpisa / estetska, stilna interpretacija literarnega dela / Prešernove pesmi v Kidričevi interpretaciji / publ.: to je napačna interpretacija društvenega delovanja; po taki interpretaciji problema ni pričakovati izboljšanja takem gledanju, pojmovanju 2. umetniško poustvarjanje a) dramskih likov; igra, igranje: občudovati interpretacijo glavne igralke; interpretacija Ofelije / odrska, televizijska interpretacija uprizoritev, izvedba b) glasbenega dela, izvajanje: interpretacija kantate je bila dobra / popevka je v interpretaciji mlade pevke doživela velik uspeh ◊ gled., muz. aktivna interpretacija z uveljavljanjem izvajalčevega ustvarjalnega odnosa do izvajanega dela ♪
  7.      interpretírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati, povzročati, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa; razlagati, tolmačiti: interpretirati zakonske določbe; profesor interpretira pesnikove prispodobe; interpretirati literarno besedilo; logično, znanstveno interpretirati / publ. te probleme je napačno interpretiral gledal nanje, jih pojmoval 2. poustvarjati, navadno z umetniškim hotenjem a) dramske like, igrati: interpretirati v Hlapcih Jermana; igralci so interpretirali vloge po režiserjevi zamisli b) glasbeno delo, izvajati: interpretirati dela domačih skladateljev; sonato je izvajalec dobro interpretiral ◊ gled., muz. aktivno interpretirati interpretirati z uveljavljanjem izvajalčevega ustvarjalnega odnosa do izvajanega dela interpretíran -a -o: izčrpno interpretirane znanstvene teze ♪
  8.      intervéncija  -e ž (ẹ́) 1. navadno s prilastkom dejanje, ukrep, s katerim se (odločilno) vpliva na potek česa, poseg(anje): intervencija družbenih forumov je bila v tem primeru nujna; na tekmi ni šlo brez sodnikove intervencije; hitra, pravočasna intervencija policije / publ. zaradi takojšnje intervencije gasilcev škoda ni bila velika pomoči, nastopa / publ. kirurška intervencija operacija ♦ ekon. državna intervencija na deviznem trgu; intervencija na tržišču povečanje ponudbe ali povpraševanja zaradi znižanja ali zvišanja tržne cene // posredovanje, prošnja, priporočilo: službo je dobil šele po mnogih intervencijah; osebna, uspešna intervencija 2. dejanje, ukrep kake države, s katerim se (odločilno) vpliva na notranje ali zunanje zadeve druge države, vmešanje: izzvati, obsoditi intervencijo; nasilna, tuja intervencija / oborožena, vojaška intervencija ♪
  9.      intervencionízem  -zma m (ȋ) publ. poseg(anje), posredovanje: zunanji intervencionizem je v podjetjih močno vplival na spremembo kadrovske politike / državni intervencionizem ♦ ekon. ekonomski intervencionizem poseganje državne uprave v gospodarstvo // vmešanje, vmešavanje v notranje ali zunanje zadeve druge države: revolucija je potekala brez intervencionizma ♪
  10.      intervenírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, ukreniti kaj takega, kar (odločilno) vpliva na potek česa, poseči (vmes): gorska reševalna služba je takoj intervenirala / v napadu je še pravočasno intervenirala težka artilerija prišla na pomoč, pomagala ♦ ekon. intervenirati na tržišču povečati ponudbo ali povpraševanje zaradi znižanja ali zvišanja tržne cene // v zvezi z za posredovati, prositi: večkrat je uspešno interveniral zanj 2. z dejanjem, ukrepom (odločilno) vplivati na notranje ali zunanje zadeve druge države, vmešati se: intervenirati z orožjem ♪
  11.      intímen  -mna -o prid., intímnejši (ȋ) 1. ki vsebuje, izraža odkritost, zaupanje, zaupen: intimni odnosi med ljudmi; imela sta intimen pogovor; družijo jih intimne vezi; potrebno bi bilo intimnejše sodelovanje / to so naši najintimnejši prijatelji največji, najboljši / darilo je preveč intimno 2. ki zadeva človekovo doživljanje, čustvovanje, notranji: rad se umika v svoj intimni svet; intimne sfere človekovega življenja / intimna bolečina globoka, skrita // ki izraža, izpoveduje tako doživljanje, čustvovanje: ta roman je pisateljevo najintimnejše delo / intimna lirika, umetnost 3. ki vzbuja občutek ugodja zaradi skladnega okolja in majhnih razsežnosti; prijeten, domač: intimen kotiček, prostor; majhna, intimna ulica / svetla, intimna barva ki prijetno učinkuje // ki je, poteka v zaključenem, navadno rodbinskem krogu ljudi: intimna slovesnost, večerja 4. nav. ekspr. ki je v ljubezenskem, spolnem odnosu: njen intimni prijatelj; več let sta bila intimna / ima intimno razmerje z njim 5. ki se nanaša na določene dele človeškega telesa: intimna garderoba; intimno perilo spodnje perilo intímno prisl.: intimno govoriti s kom; intimno proslavljati kaj; slika učinkuje zelo intimno; intimno povezani tovariši ♪
  12.      intra...  predpona v sestavljenkah za izražanje stanja znotraj česa, obstajanja česa v čem: intracelularen, intramuskularen, intravenozen ♪
  13.      intramuskuláren  -rna -o prid. (ȃ) med. ki se da v mišico: intramuskularna injekcija ♦ agr. zaradi intramuskularnega loja je vrednost mesa drugačna loja v mišici ♪
  14.      intuícija  -e ž (í) neposredno dojemanje, zaznavanje bistva česa, neodvisno od razumskega razčlenjevanja, navdih: predati, prepustiti se intuiciji; delati, ustvarjati po intuiciji, z intuicijo; obdarjen z intuicijo; ekspr. delo je sad gole intuicije // intuitivnost: imeti intuicijo; razprava priča o veliki avtorjevi intuiciji ♪
  15.      intuitívnost  -i ž (ȋ) sposobnost za neposredno dojemanje, zaznavanje bistva česa, ki je neodvisno od razumskega razčlenjevanja: izredna pisateljeva intuitivnost / intuitivnost odločanja ♪
  16.      invazíja  -e ž (ȋ) 1. množično prodiranje, vdor vojaških sil ene države v drugo, vpad: napraviti, sprožiti invazijo / oborožena, sovražna invazija / invazija sovražnih letal, topov; pren., ekspr. invazija mravelj v stanovanje // med drugo svetovno vojno izkrcanje zavezniških sil na evropsko celino: vsak dan so pričakovali invazijo / zavezniška invazija 2. zastar. okupacija: čas francoske invazije na Slovenskem 3. ekspr., z rodilnikom pojavljanje česa v veliki množini: prišlo je do prave invazije kavbojskih filmov; podjetje računa z invazijo konkurenčnih izdelkov; invazija tujih turistov ◊ med. invazija bolezenskih klic v telo; zgod. invazija barbarov preseljevanje ljudstev na prehodu iz antike v srednji vek ♪
  17.      investitúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na investituro: investiturni običaj ♦ zgod. investiturni boj spor, boj med nemškimi cesarji in papeži v 11. in 12. stoletju za pravico investiture škofov ♪
  18.      involúcija  -e ž (ú) 1. knjiž. postopno spreminjanje česa, navadno v manj popolne, manj dovršene oblike, nazadovanje: kulturna involucija; involucija ideje 2. med. naravno zmanjšanje organa, navadno zaradi nedejavnosti: involucija maternice po porodu ♪
  19.      inženírski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na inženirje ali inženirstvo: inženirski naslov, poklic; inženirska služba / inženirski biro / inženirski bataljon; inženirski oficir; inženirske čete, enote; inženirska oficirska šola ♦ voj. inženirska enota enota, ki opravlja zlasti utrjevalna in komunikacijska dela, postavlja in odstranjuje ovire // publ. nanašajoč se na tehnično stran česa: delež inženirske biologije pri predelovanju hrane / inštitut za inženirsko seizmologijo ♪
  20.      iradiácija  -e ž (á) 1. knjiž. širjenje, izžarevanje: iradiacija čustev 2. fiz. pojav, da se svetel predmet vidi na temnem ozadju večji, kot je v resnici: slika je dobro vidna zaradi iradiacije 3. med. širjenje bolečine z obolelega dela telesa na bližnje dele ♪
  21.      iróničen  -čna -o prid. (ọ́) ki izraža negativen, odklonilen odnos do česa, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami, posmehljiv: ironičen človek, pisatelj; hotel je biti ironičen do nje, pa se mu ni posrečilo / ironičen izraz v obrazu; imel je ironičen nasmeh; ironična poteza okoli ust / govoriti v ironičnem tonu; ironične besede, opombe / ironična usoda irónično prisl.: ironično nasmihati se, pogledovati; ironično reči, vprašati; ironično zajedljiv ton ♪
  22.      ironíja  -e ž (ȋ) 1. izražanje negativnega, odklonilnega odnosa do česa, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami; posmehovanje, posmeh: njegovo orožje je ironija; komaj opazna ironija; sredstva ironije / njen pogled je izražal ironijo; v njegovih besedah je začutila jedko ironijo; govoriti, reči kaj z ironijo; sestavek je poln ironije / ekspr. kar sem rekel, mislim brez ironije zares, iskreno 2. ekspr., navadno v povedno-prislovni rabi izraža, da je kaj v nasprotju s položajem ali stanjem, v katerem se pojavlja: da mu je ravno njegov največji sovražnik rešil življenje, je prava ironija / ironija je v tem, da tako ravnodušno govori o bolezni, ki jo ima sam / z oslabljenim pomenom ironija naključja, usode ◊ lit. romantična ironija besedna figura, s katero avtor v zgodbi nagovori bralca, izrazi svoje mnenje ♪
  23.      ironizírati  -am nedov. (ȋ) izražati negativen, odklonilen odnos do česa, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami; posmehovati se, smešiti: ironiziral je vsako njegovo besedo in dejanje; ironizira vse po vrsti, celo sam sebe / v svojem delu ironizira avtor družbeno moralo obsoja, kritizira / ekspr. ne verjemi njegovi ponudbi, on le ironizira ne misli iskreno, zares ♪
  24.      iskálnik  -a m (ȃ) teh. priprava za iskanje, ugotavljanje česa: iskati kable z elektromagnetnim iskalnikom ◊ fot. iskalo ♪
  25.      iskálo  -a s (á) 1. teh. priprava za iskanje, ugotavljanje česa: reševalci so pri reševanju zasutih alpinistov uporabljali iskala 2. fot. priprava v fotografskem aparatu, filmski kameri za usmerjanje le-te proti motivu in za določanje obsega motiva: dobiti, zajeti predmet v iskalo / briljantno, optično iskalo ◊ fiz. daljnogled z velikim vidnim poljem, postavljen ob astronomskem daljnogledu tako, da sta optični osi vzporedni ♪

   1.337 1.362 1.387 1.412 1.437 1.462 1.487 1.512 1.537 1.562  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA