Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ESA (1.451-1.475)


  1.      inscenácija  -e ž (á) 1. gled. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu; scena: narediti inscenacijo; inscenacija prvega dejanja / gledališka inscenacija / ukvarjati se z inscenacijo s scenografijo / uprizoriti dramo v režiji domačega avtorja in v inscenaciji gosta / nova inscenacija opere je poudarila predvsem prikaz človekove duševnosti uprizoritev, izvedba 2. nav. slabš. izvedba, realizacija naprej pripravljenega javnega dogodka, uprizoritev: inscenacija demonstracij, procesa ♪
  2.      inscenátor  -ja m (ȃ) 1. gled. kdor se (poklicno) ukvarja s scenografijo; scenograf: inscenator je skušal vzbuditi iluzijo absolutnega prostora; režiser in inscenator 2. nav. slabš. kdor izvede, realizira naprej pripravljen javen dogodek, uprizoritelj: inscenatorji procesa, udara ♪
  3.      insektárij  -a m (á) zaboj, posoda za gojenje žuželk, mrčesa: gosenica, metulj v insektariju; akvarij in insektarij ♪
  4.      insekticíd  -a m (ȋ) kemično sredstvo za uničevanje mrčesa: potresati, škropiti z insekticidi; vpliv insekticidov na človeka ♦ agr. dotikalni insekticid ki deluje ob dotiku ♪
  5.      inspékcija  -e ž (ẹ́) med. preiskovanje telesa z gledanjem, ogledovanje: inspekcija in avskultacija ♪
  6.      instánca  -e ž (ȃ) 1. javnoupravni organ, pristojen za odločanje na določeni stopnji: to načelo prodira v vse instance upravljanja; obrniti, pritožiti se na višjo instanco; pren. za otroke je bila mati najvišja instanca // organ, pristojen za izvedbo, rešitev česa sploh: za to odgovarjajo posamezne druge instance; pren. etične, estetske, moralne instance 2. jur. vsako od treh sodišč z določeno pristojnostjo odločanja v isti pravni zadevi, stopnja: v upravnem postopku ni tretje instance; druga pritožbena instanca / sodišče prve instance ∙ redko oceniti produktivnost dela v zadnji instanci fazi, razvojni stopnji 3. publ., v prislovni rabi, v zvezi v zadnji instanci poudarja trditev: vse tisto, kar v zadnji instanci usmerja voljo ljudi; socialne in gospodarske sile — v zadnji instanci — vodijo ta razvoj ♪
  7.      instinktíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na instinkt, nagonski: čutiti instinktiven odpor do česa; ta gib je pri njem že instinktiven; z instinktivno kretnjo si je popravila lase; instinktivna reakcija; instinktivno dejanje, življenje / instinktiven igralec instinktívno prisl.: instinktivno čutiti, dojemati; instinktivno je zakričala ♪
  8.      inšpékcija  -e ž (ẹ́) 1. sistematično pregledovanje, spremljanje poteka ali razvoja česa, zlasti določene dejavnosti; nadzorovanje, nadzor: poostriti inšpekcijo; inšpekcija poslovanja / imeti, opraviti inšpekcijo // s prilastkom organ, urad, ki opravlja tako pregledovanje, nadzorstvo: za vse to skrbi devizna, finančna, tržna inšpekcija; prijaviti kaj sanitarni inšpekciji; inšpekcija dela za nadzorovanje izvajanja predpisov o varnosti pri delu 2. pog. inšpektor, inšpektorji: inšpekcija je odkrila primanjkljaj; danes bo prišla inšpekcija ♪
  9.      inšpéktor  -ja m (ẹ́) kdor poklicno sistematično pregleduje, spremlja potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti, nadzornik: inšpektor je pregledal poslovne knjige / cestni, pristaniški inšpektor; policijski, sanitarni, šolski, tržni, urbanistični inšpektor ♪
  10.      inšpicírati  -am nedov. in dov. (ȋ) sistematično pregledovati, spremljati potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti; nadzorovati, nadzirati: inšpicirati finančno poslovanje podjetja; izvajanje tržnih predpisov je treba neprenehoma inšpicirati // z opazovanjem, pregledovanjem ugotavljati položaj, stanje česa: general je inšpiciral tankovski bataljon ◊ gled. inšpicirati predstavo voditi potek predstave; šol. inšpicirati pouk strokovno ugotavljati kakovost poučevanja; inšpicirati šolo strokovno ugotavljati učno in vzgojno delo šole ♪
  11.      intárzija  -e ž (á) okrasni vložek v lesu, zlasti iz drugobarvnega lesa: delati, vdelati intarzije; okrasiti z intarzijami; marmorne intarzije; intarzija iz ebenovine; omara z intarzijami // obrt. tehnika izdelovanja podob s takimi vložki ♪
  12.      integrálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu; cel, celoten: poznamo le odlomke dela, integralni tekst ni znan; integralna narodna kultura / publ. za to še nimamo integralnega kriterija enotnega, skupnega / knjiž. integralna osebnost skladna, harmonična 2. v zvezi integralni del del, potreben za obstoj ali popolnost česa, sestavni del: izobraževalne in raziskovalne ustanove so pomemben integralni del družbene kulture; kolonije so postale takrat integralni del državnega ozemlja ◊ ekon. integralna franšiza pogodbeno določeni znesek, do katerega zavarovalnica škode ne poravna, nad tem zneskom pa jo poravna v celoti; mat. integralni račun računanje, ki temelji na integriranju funkcij; integralna enačba enačba, v kateri nastopajo integrali funkcije integrálno prisl.: integralno vključevati, vraščati ♪
  13.      inter...  ali ínter... predpona v sestavljenkah (ȋ) 1. za izražanje obstajanja česa med čim: intercelularen, interglacial, interlinearen, interplanetaren 2. za izražanje odnosa, razmerja med čim: interkonfesionalen, internacionalen 3. za izražanje vstavljanja, vrivanja v kaj: interfoliirati, interpolacija ♪
  14.      interès  tudi interés -ésa m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. nav. mn. kar je, predstavlja komu določeno vrednoto; korist: tu se naši in njihovi interesi križajo; njuni interesi se ujemajo; družijo jih enaki, podobni, skupni interesi / za tem se skrivajo njegovi osebni interesi; uskladiti interese posameznikov z interesi skupnosti; družbeni, gospodarski, javni interesi; materialni, trgovski interesi 2. navadno s prilastkom kar daje, prinaša ugodne, pozitivne posledice; korist: braniti, zastopati interese delovnega ljudstva; bori se za svoje interese / naredite tako, saj je v vašem interesu vam v korist, v prid ♦ jur. pravni interes pravno zaščitena osebna ali premoženjska korist 3. publ., v prislovni rabi, v zvezi v interesu izraža usmerjenost koristnosti glagolskega dejanja: delati, govoriti v interesu skupnosti / odlok so sprejeli v interesu varnosti zaradi varnosti 4. hotenje, želja po določenem udejstvovanju; zanimanje, nagnjenje: imeti, kazati interes; vzbujati komu interes za kaj; ima velik interes za glasbo; znanstveni interesi // potreba, želja: nima interesa tekmovati / nerazvita območja imajo interes za hitrejši gospodarski razvoj si ga želijo, se zavzemajo zanj 5. ed., zastar. obresti: posojilo mu prinaša dosti interesa ● publ. kakšen interes ima, da širi takšne govorice kaj namerava, kaj hoče doseči s tem; publ. film je vzbudil izreden interes občinstva veliko zanimanje, velik odziv; publ. delati kaj z velikim interesom z veliko zavzetostjo, vnemo ♪
  15.      interesènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) navadno v zvezi z za kdor si prizadeva, se zavzema za kaj, navadno za pridobitev česa: tudi on je interesent za parcelo; število interesentov za stanovanje je precej naraslo / agrarni interesent ki se ob agrarni reformi poteguje za dodelitev zemlje / z oslabljenim pomenom: interesenti lahko dobijo knjižno zbirko na obroke; za službo se je priglasilo veliko interesentov prosilcev ♪
  16.      interprét  -a m (ẹ̑) 1. kdor dela, povzroča, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa; razlagalec, tolmač: nekatere pesmi so delale interpretom velike težave; objektiven interpret; naloga interpretov / izviren interpret Puškina 2. kdor umetniško poustvarja a) dramske like, igralec: gledalci so zlasti občudovali interpreta Hamleta / interpreti Cankarjeve dramatike; ta umetnik je eden najboljših interpretov Shakespeara b) glasbeno delo, izvajalec: vokalni interpreti; interpreti zabavne glasbe ♪
  17.      interpretácija  -e ž (á) 1. delanje, povzročanje, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa; razlaga, tolmačenje: podati interpretacijo pesmi; nepravilna interpretacija predpisa / estetska, stilna interpretacija literarnega dela / Prešernove pesmi v Kidričevi interpretaciji / publ.: to je napačna interpretacija društvenega delovanja; po taki interpretaciji problema ni pričakovati izboljšanja takem gledanju, pojmovanju 2. umetniško poustvarjanje a) dramskih likov; igra, igranje: občudovati interpretacijo glavne igralke; interpretacija Ofelije / odrska, televizijska interpretacija uprizoritev, izvedba b) glasbenega dela, izvajanje: interpretacija kantate je bila dobra / popevka je v interpretaciji mlade pevke doživela velik uspeh ◊ gled., muz. aktivna interpretacija z uveljavljanjem izvajalčevega ustvarjalnega odnosa do izvajanega dela ♪
  18.      interpretírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati, povzročati, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa; razlagati, tolmačiti: interpretirati zakonske določbe; profesor interpretira pesnikove prispodobe; interpretirati literarno besedilo; logično, znanstveno interpretirati / publ. te probleme je napačno interpretiral gledal nanje, jih pojmoval 2. poustvarjati, navadno z umetniškim hotenjem a) dramske like, igrati: interpretirati v Hlapcih Jermana; igralci so interpretirali vloge po režiserjevi zamisli b) glasbeno delo, izvajati: interpretirati dela domačih skladateljev; sonato je izvajalec dobro interpretiral ◊ gled., muz. aktivno interpretirati interpretirati z uveljavljanjem izvajalčevega ustvarjalnega odnosa do izvajanega dela interpretíran -a -o: izčrpno interpretirane znanstvene teze ♪
  19.      intervéncija  -e ž (ẹ́) 1. navadno s prilastkom dejanje, ukrep, s katerim se (odločilno) vpliva na potek česa, poseg(anje): intervencija družbenih forumov je bila v tem primeru nujna; na tekmi ni šlo brez sodnikove intervencije; hitra, pravočasna intervencija policije / publ. zaradi takojšnje intervencije gasilcev škoda ni bila velika pomoči, nastopa / publ. kirurška intervencija operacija ♦ ekon. državna intervencija na deviznem trgu; intervencija na tržišču povečanje ponudbe ali povpraševanja zaradi znižanja ali zvišanja tržne cene // posredovanje, prošnja, priporočilo: službo je dobil šele po mnogih intervencijah; osebna, uspešna intervencija 2. dejanje, ukrep kake države, s katerim se (odločilno) vpliva na notranje ali zunanje zadeve druge države, vmešanje: izzvati, obsoditi intervencijo; nasilna, tuja intervencija / oborožena, vojaška intervencija ♪
  20.      intervencionízem  -zma m (ȋ) publ. poseg(anje), posredovanje: zunanji intervencionizem je v podjetjih močno vplival na spremembo kadrovske politike / državni intervencionizem ♦ ekon. ekonomski intervencionizem poseganje državne uprave v gospodarstvo // vmešanje, vmešavanje v notranje ali zunanje zadeve druge države: revolucija je potekala brez intervencionizma ♪
  21.      intervenírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, ukreniti kaj takega, kar (odločilno) vpliva na potek česa, poseči (vmes): gorska reševalna služba je takoj intervenirala / v napadu je še pravočasno intervenirala težka artilerija prišla na pomoč, pomagala ♦ ekon. intervenirati na tržišču povečati ponudbo ali povpraševanje zaradi znižanja ali zvišanja tržne cene // v zvezi z za posredovati, prositi: večkrat je uspešno interveniral zanj 2. z dejanjem, ukrepom (odločilno) vplivati na notranje ali zunanje zadeve druge države, vmešati se: intervenirati z orožjem ♪
  22.      intímen  -mna -o prid., intímnejši (ȋ) 1. ki vsebuje, izraža odkritost, zaupanje, zaupen: intimni odnosi med ljudmi; imela sta intimen pogovor; družijo jih intimne vezi; potrebno bi bilo intimnejše sodelovanje / to so naši najintimnejši prijatelji največji, najboljši / darilo je preveč intimno 2. ki zadeva človekovo doživljanje, čustvovanje, notranji: rad se umika v svoj intimni svet; intimne sfere človekovega življenja / intimna bolečina globoka, skrita // ki izraža, izpoveduje tako doživljanje, čustvovanje: ta roman je pisateljevo najintimnejše delo / intimna lirika, umetnost 3. ki vzbuja občutek ugodja zaradi skladnega okolja in majhnih razsežnosti; prijeten, domač: intimen kotiček, prostor; majhna, intimna ulica / svetla, intimna barva ki prijetno učinkuje // ki je, poteka v zaključenem, navadno rodbinskem krogu ljudi: intimna slovesnost, večerja 4. nav. ekspr. ki je v ljubezenskem, spolnem odnosu: njen intimni prijatelj; več let sta bila intimna / ima intimno razmerje z njim 5. ki se nanaša na določene dele človeškega telesa: intimna garderoba; intimno perilo spodnje perilo intímno prisl.: intimno govoriti s kom; intimno proslavljati kaj; slika učinkuje zelo intimno; intimno povezani tovariši ♪
  23.      intra...  predpona v sestavljenkah za izražanje stanja znotraj česa, obstajanja česa v čem: intracelularen, intramuskularen, intravenozen ♪
  24.      intramuskuláren  -rna -o prid. (ȃ) med. ki se da v mišico: intramuskularna injekcija ♦ agr. zaradi intramuskularnega loja je vrednost mesa drugačna loja v mišici ♪
  25.      intuícija  -e ž (í) neposredno dojemanje, zaznavanje bistva česa, neodvisno od razumskega razčlenjevanja, navdih: predati, prepustiti se intuiciji; delati, ustvarjati po intuiciji, z intuicijo; obdarjen z intuicijo; ekspr. delo je sad gole intuicije // intuitivnost: imeti intuicijo; razprava priča o veliki avtorjevi intuiciji ♪

   1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA