Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ESA (126-150)



  1.      nèobtesán  -a -o prid. (-á) ki ni obtesan: neobtesan les; kup neobtesanih debel / zastar. surov, neobtesan fant neolikan, neotesan
  2.      nèotesán  -a -o prid. (-á) 1. ki ni otesan: neotesan les; neotesani trami 2. ekspr. ki zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: neotesan, nekulturen človek; to so surovi, neotesani fantje / kot psovka divjak neotesani nèotesáno prisl.: neotesano govoriti, se vesti
  3.      nèotesánec  -nca m (-á) ekspr. kdor zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: je velik neotesanec / kot psovka pojdi že, ti neotesanec neotesani
  4.      nèotesánka  -e ž (-á) ekspr. ženska, ki zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: neverjetno, kakšna neotesanka je to
  5.      nèotesánost  -i ž (-á) ekspr. lastnost človeka, ki zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: očitali so mu neotesanost / to je velika neotesanost
  6.      nèplesálec  -lca [c tudi lc] m (-) kdor ni plesalec: v dvorani je bilo več neplesalcev kot plesalcev
  7.      nèpočesán  -a -o prid. (-á) ki ni počesan: nepočesani lasje / vse dopoldne je hodila po stanovanju v jutranji halji in nepočesana
  8.      nèsalónski  -a -o prid. (-ọ̑) ekspr. neroden, neuglajen, neprimeren: nesalonsko vedenje / nesalonsko izražanje
  9.      nèsamokrítičen  -čna -o prid. (-í) ki mu manjka samokritičnosti: nesamokritičen človek / nesamokritičen odnos
  10.      nèsamoljúben  -bna -o prid. (-ū) ki ni samoljuben: nesamoljuben človek
  11.      nèsamopríden  -dna -o prid. (-) star. nesebičen: nesamopridna prijateljica / nesamopridna ljubezen
  12.      nèsamostójen  -jna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki ni samostojen: nesamostojen delavec; pri delu je še nesamostojen; mlado, nesamostojno dekle / nesamostojen narod / socialno nesamostojen človek odvisen / nesamostojen del nèsamostójno prisl.: nesamostojno delati kaj
  13.      nèsamostójnost  -i ž (-ọ́) lastnost nesamostojnega človeka: učenčeva nesamostojnost je kriva njegovega neuspeha / ideološka, politična nesamostojnost
  14.      nèsamosvój  -ôja -e prid. (-ọ́ -ó) star. odvisen, nesamostojen: nesamosvoj človek; v odločanju je precej nesamosvoj
  15.      nèsamozavésten  -tna -o prid. (-ẹ̄) ki mu manjka samozavesti: nesamozavesten človek / ima precej nesamozavesten nastop nèsamozavéstno prisl.: nesamozavestno se vesti
  16.      nèsatiníran  -a -o prid. (-) papir., v zvezi nesatinirani papir papir, ki ga zaradi namena ni potrebno dodatno gladiti
  17.      nèskesán  -a -o [kǝs] prid. (-á) v krščanskem okolju ki ni skesan: neskesan grešnik; bala se je, da ne bi umrl neskesan
  18.      nèšablónski  -a -o prid. (-ọ̑) nav. slabš. ki ni šablonski: nešablonski umetniški izraz; nešablonska rešitev
  19.      nèvmešávanje  -a s (-) kar je nasprotno, drugačno od vmešavanja: vmešavanje in nevmešavanje v potek dogodkov / spoštovati načelo nevmešavanja; politika nevmešavanja
  20.      noblésa  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. imenitnost, gosposkost, odličnost: neznanec je vzbujal vtis noblese / kopalnica je bila tedaj že vrhunec noblese / v gledališče hodi samo zaradi noblese da bi delal imeniten vtis // uglajenost, dovršenost, prikupnost: vse zna narediti z nobleso; ženska z naravno nobleso / občudovati nobleso njenih gibov 2. plemiči, gospoda: noblesa se shaja pri grofici; etiketa noblese
  21.      obésa  -e ž (ẹ̑) avt. naprava iz vodil in vzmetnih elementov, na katero je pritrjeno kolo: okvare na obesah / posamična obesa ki ni v neposredni povezavi z obeso kolesa v paru
  22.      obešálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na obešanje: obešalna kljuka; obešalna vrv ♦ elektr. obešalni kabel kabel, ki je v kratkih presledkih pritrjen na nosilno vrv
  23.      obešalíšče  -a s (í) knjiž. prostor, kjer se opravljajo smrtne kazni z obešanjem: priti na obešališče
  24.      obešálnik  -a m () priprava s kavlji, na katero se obešajo oblačila: postaviti obešalnik za vrata; pribiti obešalnik na steno; obesiti plašč na obešalnik / obešalnik za brisače, ključe // palici podobna priprava s kljuko za nameščanje oblačil pri obešanju: dati plašč na obešalnik in spraviti v omaro; leseni, plastični obešalniki / obešalnik za hlače
  25.      obešálo  -a s (á) priprava, na katero se kaj obeša: obesiti zaklane živali na obešala; premična jeklena vrv z obešali / redko dati plašč na obešalo obešalnik

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA