Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ESA (1.137-1.161)


  1.      fetišizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. napravljati, delati iz česa fetiš: fetišizirati načelo, tradicijo ♪
  2.      figúra  -e ž (ȗ) 1. um. likovno upodobljen predmet ali živo bitje; kip, podoba: kipar je dokončal figuro borca; slikar se je poleg tihožitij največ ukvarjal z ženskimi figurami; zbirka bronastih figur / voščene figure lutke / na vrčih so vrezane različne figure liki ♦ geom. geometrična figura geometrični lik 2. nav. ekspr., s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: ta tvoj znanec je res simpatična figura / nikoli si ne bi mislil, da je ta človek tako klavrna figura / predsednik je v društvu čisto navadna figura njegove funkcije dejansko opravljajo drugi ∙ slabš. on je zraven samo za figuro on pri stvari nič ne pomeni, ne koristi // oseba, lik, zlasti kot literarna upodobitev: centralna figura komedije; karakterna dramska figura; postranska figura v romanu / igralci so ustvarili res dobre figure 3. redko postava: kroj je primeren le za majhne figure 4. šah. vsak od različno izoblikovanih predmetov za igranje šaha, razen kmeta: dobiti, menjati, postavljati figure / igrati z belimi, črnimi figurami; eksponirana figura; težka figura trdnjava ali dama; blokada figure / šahovske figure // igr. igralna karta s podobo, navadno živega bitja: na sedmico je vrgel figuro 5. skupina med seboj povezanih gibov pri plesu ali nekaterih športih: drsalca sta izvajala zelo zahtevne figure; plesala sta brez figur / godba igra zadnjo figuro četvorke / pilot je delal drzne figure obrate, akrobacije 6. lit. posebej izbrani in uporabljeni glasovi ali besede za pesniško izražanje: govorna, pesniška, retorična figura / besedna, glasovna figura 7. muz. skupina tonov, ki se ponavlja: klavirska spremljava iz enoličnih figur ♪
  3.      figurírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. pojavljati se, nastopati: tesno, pregrajeno stanovanje večkrat figurira v njegovih romanih / na zavitku je figuriralo njegovo ime // navadno v zvezi s kot nastopati v vlogi česa, predstavljati: na zunaj je figuriral kot porok, dejansko pa je bil glavni dolžnik figuríran -a -o: napev je bil vseskozi figuriran z melodičnimi okraski ♪
  4.      fiksatív  -a m (ȋ) um. snov za površinsko utrditev, zaščito barvne plasti: mešal se je vonj fiksativa in oljne barve ♪
  5.      filé  -ja m (ẹ̑) gastr. meso nekaterih živali s hrbtnega dela ob ledvicah: kupiti file; goveji, svinjski, telečji file // jed iz tankih rezin zlasti tega mesa: goveji file z omako ♪
  6.      fílmati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. prenašati s filmsko kamero na filmski trak, snemati: filmal je ves prizor; s premično kamero sledimo predmetu, ki ga filmamo 2. napraviti filmsko upodobitev česa, navadno literarnega dela: roman so filmali in dramatizirali fílman -a -o: nekateri deli zgodbe so filmani ob morju; filmana drama ♪
  7.      filo...  prvi del zloženk nanašajoč se na naklonjenost, simpatijo do česa: filokomunističen; filosemit ♪
  8.      filologizíranje  -a s (ȋ) filološko obravnavanje česa: racionalistično filologiziranje ♪
  9.      finálnost  -i ž (ȃ) filoz. določenost vsega dogajanja v naravi in družbi glede na cilj: finalnost procesa; finalnost zgodovine ♪
  10.      firmamènt  -ênta m (ȅ é) raba peša nebo, nebesni obok: zvezde na firmamentu; pren. na političnem firmamentu se je pojavila nova država ♪
  11.      fiziognomíja  -e ž (ȋ) značilna podoba, značilne poteze obraza, zlasti kot odraz človekove osebnosti: spominja se še njegove fiziognomije; ima izrazito fiziognomijo; prijazna fiziognomija / igralčeva fiziognomija // navadno s prilastkom bistvene značilnosti česa: čustvena in duhovna fiziognomija človeka; družbena, politična fiziognomija dežele; fiziognomija družbenih odnosov / pisatelj si je že izoblikoval lastno fiziognomijo / fiziognomija mesta se spreminja celotna podoba, videz ♪
  12.      flankírati 2 -am nedov. in dov. (ȋ) um. biti, stati simetrično na obeh straneh česa: fasado flankirata visoka stolpa; cesto flankirata starinski stavbi flankíran -a -o: notranja ploskev ornamenta je flankirana s kratkimi črtami ♪
  13.      flíp  -a m (ȋ) gastr. mešana alkoholna ali brezalkoholna pijača z jajci in sladkorjem: naročil je kozarec flipa; borovničev flip ♪
  14.      flít  -a m (ȋ) pog. sredstvo za uničevanje mrčesa z razprševanjem ♪
  15.      flór  -a m (ọ̑) 1. žalni trak: (črn) flor na rokavu // raba peša zelo tanka in redka tkanina; tančica, pajčolan: nosila je flor 2. tekst. gladek merceriziran sukanec iz česanega bombaža: nogavice iz flora 3. tekst. ščetkasta površina tkanin ali pletenin: flor frotirke, pliša, preproge ♪
  16.      florét 2 -a m (ẹ̑) tekst. preja iz daljših česanih vlaken naravne svile ♪
  17.      fluktuácija  -e ž (á) 1. naraščanje in upadanje količine česa na določenem področju; spreminjanje, gibanje: fluktuacija cen; fluktuacija članstva v društvih; fluktuacija kriminalitete / fluktuacija pozornosti 2. menjavanje zaposlitve: neurejene razmere v podjetju povzročajo zelo veliko fluktuacijo; fluktuacija delovne sile, strokovnjakov ♪
  18.      fluktuírati  -am nedov. (ȋ) 1. naraščati in upadati glede na količino česa na določenem področju, spreminjati se: cene fluktuirajo; število zaposlenih močno fluktuira / zadnja leta gospodarstvo močno fluktuira 2. menjavati zaposlitev: v podjetju je fluktuiralo le neznatno število ljudi; nekateri strokovnjaki močno fluktuirajo fluktuirajóč -a -e: fluktuirajoči delavci ♪
  19.      fókstrot  tudi fóxtrott -a [fokstrot] m (ọ̑) družabni ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati fokstrot; glasba za fokstrot // skladba za ta ples: razlegajo se zvoki fokstrota ♪
  20.      fókus  -a m (ọ̑) 1. fiz. presečišče vzporednih žarkov po njihovem lomljenju ali odboju; gorišče: fokus leče ♦ gled. razširiti, zožiti fokus snop svetlobe iz reflektorja; psih. fokus zavesti česar se človek v kakem trenutku jasno zaveda 2. geom. točka, ki skupaj z vodnico določa stožernico: fokus parabole 3. med. mesto v telesu, od koder se more bolezen širiti; žarišče ♪
  21.      formulácija  -e ž (á) besedna oblika izrazitve česa: svoje misli je oblikoval v bistri, jasni formulaciji; splošna formulacija pojma / moti formulacija tretjega odstavka / nima rad ostrih formulacij / ohranjena je prvotna in končna formulacija povesti ♪
  22.      fosforescíranje  -a s (ȋ) glagolnik od fosforescirati: fosforesciranje trhlega lesa; fosforesciranje snovi / fosforesciranje nočnega neba ♪
  23.      fótofíniš  -a m (ọ̑-ȋ) šport. fotografski posnetek prihoda tekmovalcev, zlasti tekačev, kolesarjev, na cilj, po katerem se določi njihov vrstni red: zmagovalca so določili s fotofinišem // fotografska kamera z elektronsko uro za avtomatsko snemanje vrstnega reda in zapis doseženega časa ob prihodu tekmovalcev, zlasti tekačev, kolesarjev, na cilj ♪
  24.      fotokopírati  -am dov. in nedov. (ȋ) narediti fotokopijo česa: fotokopirati članek ♪
  25.      fourierízem  -zma [fur-] m (ȋ) soc. nauk francoskega utopičnega socialista Charlesa Fouriera ♪

   1.012 1.037 1.062 1.087 1.112 1.137 1.162 1.187 1.212 1.237  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA