Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EP (8.994-9.018)


  1.      pretencióznost  -i ž (ọ̑) knjiž. umetniška, strokovna zahtevnost: pretencioznost načrta / ekspr. njegovo besedilo je nasprotje pretencioznosti je preprosto, razumljivo ♪
  2.      pretentáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. prevarati, ukaniti: pretental je policijske agente, nasprotnika; še samega hudiča bi pretental // pregovoriti, pridobiti: pretentala ga je, da je dovolil; ti me že znaš pretentati; pretentati koga z lepimi besedami // ogoljufati: pretental jo je za veliko vsoto denarja; pretentati koga pri kupčiji pretentán -a -o: čutil se je pretentanega ♪
  3.      pretentávati  -am nedov. (ȃ) ekspr. pregovarjati, pridobivati: pretentavala ga je z lepimi besedami in ljubkovanjem ♪
  4.      pretikálo  -a s (á) 1. elektr. preklopnik: naprava ima več pretikal / čepovno pretikalo ki se preklaplja s čepi 2. knjiž. prestavna ročica: pretikalo pri avtomobilu se je pokvarilo ♪
  5.      pretíkati  -am nedov. (ȋ) 1. (z vlečenjem) spravljati navadno kaj dolgega, podolgovatega skozi kaj: pretikati nit; pretikati jermen skozi luknje 2. vtikati drugam, na drugo mesto: pretikati žareče palice iz stroja v stroj 3. ekspr. prizadevno preiskovati, pregledovati: pretikati sobo za sobo; pretikati po žepih ● knjiž. v tem avtomobilu je lahko pretikati prestavljati; ekspr. konj je komaj pretikal suhe noge hodil; redko nemirno je pretikala škatlico med prsti predevala ◊ gastr. pretikati meso vstavljati v meso slanino, zelenjavo za izboljšanje okusa pretíkati se 1. ekspr. s težavo iti skozi kaj ovirajočega: pretikati se skozi gozd; zašli so v grmovje in se le počasi pretikali naprej / pretikal se je proti severu / pretikati se skozi gnečo riniti 2. redko potepati se, pohajkovati: kar naprej se samo pretika; rad se je pretikal po ulicah 3. ekspr., navadno s prislovnim določilom (s težavo) se preživljati: ne vem, kako se bomo pretikali; pretikal se bom, kakor bom vedel in znal / komaj se še pretikamo iz meseca v mesec ♪
  6.      pretípati  -am in -ljem dov. (ȋ ȋ) 1. tipajoč se dotakniti česa na več mestih: sadja ne bom jedel, ker si ga pretipal / pretipati s prsti, z roko // s tipanjem preiskati: preden sede, pretipa naslonjalo in sedež; hitro so jim pretipali žepe / pretipali so ga, ker so sumili, da je oborožen / zdravnik mu je pretipal boleče mesto; pretipal si je roko in čutil, da ni zlomljena; pren. z očmi pretipati koga od nog do glave 2. ekspr. temeljito izprašati: hotel ga je pobliže spoznati in pretipati; pretipaj ga, kaj misli / preiskovalci so obtožene pošteno pretipali / imel je nalogo pretipati anarhistične organizacije raziskati njihovo delovanje ∙ ekspr. cesto so pretipali z reflektorji preiskali; ekspr. pretipali so vsako hišo preiskali; ekspr. pretipati komu obisti s temeljitim izpraševanjem, poizvedovanjem razkriti, odkriti zlasti negativne lastnosti, ravnanje koga 3. ekspr. natepsti, pretepsti: če ga nekoliko pretipate, mu ne bo škodilo; pretipati koga s palico pretípati se tipajoč priti: v temi se pretipati do okna, iz hiše, skozi sobo; pren. pretipati se do jedra problema ♪
  7.      pretipávati  -am nedov. (ȃ) 1. tipajoč se dotikati česa na več mestih: skrbno je pretipaval bankovce; otrok pretipava igračo / žuželka je s tipalkami previdno pretipavala hrano // s tipanjem preiskovati: pretipavati žepe / zdravnik mu je pretipaval trebuh ∙ ekspr. radar ves čas pretipava nebo preiskuje 2. ekspr. temeljito izpraševati: dolgo ga je pretipaval / če te bodo kaj pretipavali, se naredi neumnega ♪
  8.      pretípkati  -am dov. (ȋ) 1. prepisati na pisalni stroj: pretipkati rokopis; pretipkati v štirih izvodih 2. adm. natipkati čez kaj že natipkanega: pretipkati napačno črko; pretipkati s črko iks ♪
  9.      pretipkávati  -am nedov. (ȃ) prepisovati na pisalni stroj: pretipkavati govor, rokopis / nekaj pretipkava na pisalnem stroju ♪
  10.      pretipkováti  -újem nedov. (á ȗ) pretipkavati: strojepiska pretipkuje okrožnice ♪
  11.      pretirávati  -am nedov. (ȃ) 1. dajati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: pretiraval je svoja junaštva; z izjavo, da najrajši živi v samoti, precej pretirava; ni se spremenil, še zmeraj rad pretirava / ne da bi pretiraval, lahko rečem, da je knjiga odlična; oče in mati sta ga nosila na rokah, če smem nekoliko pretiravati 2. delati, uporabljati kaj v preveliki meri, v prevelikem obsegu: v svojem navdušenju pretiravajo; pretiravala je v izbranem oblačenju; režiser je pretiraval z odrskimi efekti / čeprav je vedel, da zaradi slabega zdravja ne sme pretiravati, je hodil zelo hitro ♪
  12.      pretíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. obljubljati, napovedovati komu kaj neprijetnega, hudega: pretil je, da jo bo pustil samo; mati mu je pretila s kaznijo / ekspr.: reka preti prestopiti bregove, da bo prestopila bregove; oblaki pretijo s točo // zastrašujoče zamahovati s čim: pretil mu je z dolgo palico; pretiti komu s stisnjeno pestjo 2. biti na tem, da nastopi: pretila je nevarnost gripe; preti jim finančni polom; ekspr. smrt jim preti na vsakem koraku pretèč -éča -e: preteči oblaki; njegov pogled je bil preteč; preteča kretnja; preteča nevarnost; prisl.: preteče gledati, vprašati ♪
  13.      pretkán  -a -o prid. (á) ekspr. zvit, prebrisan: pretkan računar; to je pretkana sleparka / pretkan izraz v očeh / pretkane diplomatske spletke; prim. pretkati ♪
  14.      prétnja  -e ž (ẹ̄) obljuba, napoved komu česa neprijetnega, hudega: ustrašiti se pretnje; ni se zmenil za njegove pretnje in svarila; nevarna pretnja; pretnja s smrtjo ♪
  15.      pretólči  -tólčem [ou̯] dov., pretólci pretólcite in pretolcíte; pretólkel pretólkla (ọ́) 1. s tolčenjem, udarci narediti luknjo, odprtino skozi kaj: pretolči led na plitvini 2. ekspr. natepsti, pretepsti: hotel ga je pretolči; pretolkli so jih do smrti 3. ekspr. prebiti, preživeti: vojno je pretolkel po taboriščih; zimo smo srečno pretolkli / vseh sedemdeset let je pretolkla v revščini / vse so prodali, da bi pretolkli težke čase ● ekspr. počasi bom že pretolkel to pot prehodil pretólči se ekspr. prebiti se: pretolči se skozi gosto smrečje / pretolči se do cilja; moramo se pretolči do ljudi, naselja / bataljon se je pretolkel na osvobojeno ozemlje; pretolči se skozi zasede / s temi prihranki se morajo pretolči do pomladi / pretolči se skozi revščino ● ekspr. komaj se je pretolkel skozi knjigo jo s težavo prebral ♪
  16.      pretresljív  -a -o prid., pretresljívejši (ȋ í) ki vzbuja močen čustveni odziv, zlasti a) sočutje, žalost: pretresljivi dogodki; njen jok je bil pretresljiv; ekspr. do solz pretresljiv prizor; to je ena najpretresljivejših izpovedi; pretresljiva zgodba b) ekspr. občudovanje: prevzela ga je pretresljiva lepota morja, gor // ekspr. zelo velik: to so pretresljivi zneski; delal je s pretresljivo vnemo pretresljívo prisl.: pretresljivo jokati; pretresljivo opisati nesrečo ∙ ekspr. dečka sta si pretresljivo podobna zelo; iron. to ni ravno pretresljivo novo zelo; sam.: to ni nič pretresljivega ♪
  17.      pretrésti  -trésem dov., pretrésite in pretresíte; nam. pretrést in pretrèst (ẹ́) 1. spraviti kaj sipkega, drobnega v drugo posodo: pretresti krompir v gajbo; pretresti moko v vrečko / pretresti vročo mezgo v kozarce 2. s tresenjem narediti, povzročiti, da se kaka snov kje bolj enakomerno porazdeli: pred uporabo je treba zdravilo dobro pretresti / pretresti steklenico / pretresti blazino zrahljati // s tresenjem povzročiti, da kaj ni več trdno: sunek je pretresel hiše 3. vsestransko proučiti, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve: pretresti načrt programa; pretresti predloge; sklep naj se še enkrat pretrese / komisija je delo kritično pretresla / ta problem bi rad z njo še pretresel se o njem pogovoril 4. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti a) sočutje, žalost: njene besede so ga pretresle; ta nesreča, smrt je pretresla vse; ekspr. njen jok jih je pretresel do dna duše, srca, do kosti; brezoseb. pretreslo ga je, ko je to slišal b) občudovanje: veličastnost gor ga je pretresla / taka ljubezen jo je pretresla ● ekspr. ta dogodek je pretresel gledališče v temeljih povzročil velike spremembe; ekspr. če ga dobim, mu bom pretresel kosti zelo ga bom natepel, pretepel; ekspr. grom je pretresel ozračje zelo je zagrmelo; ekspr. stanovanje so mu pretresli, njega pa zaprli temeljito preiskali, pregledali; ekspr. na kamniti cesti nas je dobro pretreslo utrujeni smo od tresenja pri vožnji po njej; ekspr. pri plesu se bodo gostje vsaj malo pretresli razgibali pretrésen -a -o: globoko pretreseni gledalci; pretresena od te misli, je odšla; žito je že pretreseno ∙ pretresen do solz zelo, močno ♪
  18.      pretréti  -trèm tudi -tárem dov., pretrì pretríte; pretŕl (ẹ́ ȅ, á) popolnoma, v celoti streti: po nerodnosti je pretrla veliko posode / hlod mu je pretrl prsi / pretreti in premečkati sadje // redko prelomiti, zlomiti: pretrl mu je špice na kolesu; prstan se ji je pretrl ● knjiž., ekspr. če ga bom zalotil, mu bom pretrl vse kosti ga bom zelo pretepel pretŕt -a -o: pretrti kamniti skladi; pretrto in zmečkano sadje ♪
  19.      pretrpéti  -ím dov., tudi pretŕpel (ẹ́ í) 1. biti kdaj deležen česa neprijetnega, slabega: četa je pretrpela hude izgube; pretrpeti mnoge krivice; marsikaj, veliko hudega je pretrpel / z oslabljenim pomenom: v bitki so pretrpeli poraz so bili poraženi; slikarstvo je pretrpelo velike spremembe se je zelo spremenilo ∙ zaradi svojih idej je moral pretrpeti smrt je bil umorjen // prenehati biti deležen česa neprijetnega, slabega; prestati: to razočaranje sem že pretrpel, zdaj sem miren / pretrpeti nevarno bolezen preboleti 2. ekspr., s prislovnim določilom v trpljenju doseči veliko, preveliko mero: toliko je pretrpela, naj bo zdaj srečna; veliko smo pretrpeli med vojno 3. star. prenesti, zdržati: človek več pretrpi, kot prej misli / njegovo srce te žalosti ni pretrpelo pretrpljèn -êna -o: pretrpljene bolečine; pretrpljena bolezen ♪
  20.      preudárek  -rka m (ȃ) glagolnik od preudariti: ta ugovor zahteva preudarek / dati kaj v preudarek; to je sklenil po daljšem, temeljitem preudarku / govoriti brez preudarka; ravnati po lastnem preudarku // knjiž. sklep, ugotovitev: spis vsebuje veliko tehtnih preudarkov; upoštevati preudarek sodišča ♦ jur. svobodni preudarek pravica javnega organa, sodišča, da iz več pravno mogočih rešitev izbere tisto rešitev, ki je v javnem interesu ♪
  21.      preudáriti  -im dov. (á ȃ) s podrobnim razčlenjevanjem dejstev, podatkov priti do kakih zaključkov: naglo je vse preudaril in začel ukrepati; preudariti mora, kje naj se zaposli / preudariti vsako besedo // oceniti: preudariti okoliščine, položaj preudárjen -a -o: dobro preudarjen cilj; preudarjene besede ♪
  22.      preuránjen  -a -o prid. (ȃ) publ. 1. prezgodnji: preuranjena revolucija; preuranjeno veselje 2. prenagljen, nepremišljen: preuranjena izjava, sodba; preuranjena odločitev preuránjeno prisl.: preuranjeno sklepati / v povedni rabi govoriti o tem bi bilo preuranjeno ♪
  23.      preusmerjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na preusmerjanje: preusmerjevalni ukrepi v proizvodnji / preusmerjevalni tečaji za delavce tečaji za prekvalifikacijo delavcev ♪
  24.      preusvojíti  -ím dov., preusvójil (ȋ í) knjiž., redko preoblikovati, predelati: v svojih delih je pesniško preusvojil domačo pokrajino preusvojèn -êna -o 1. deležnik od preusvojiti: v umetnini preusvojena resničnost 2. vnaprej določen, vnaprej sprejet: izhajati iz preusvojenih sklepov; preusvojeno mnenje ♪
  25.      prevajálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor se (poklicno) ukvarja s prevajanjem: prevajalec je roman dobro prevedel; pogovarjala sta se s pomočjo prevajalca; zaposlil se je kot prevajalec na sodišču; prevajalec iz nemščine in angleščine; šola za prevajalce / za prevajalca nam je bil neki domačin za tolmača / leposlovni, tehnični prevajalci ♦ jur. zapriseženi prevajalec ♪

   8.869 8.894 8.919 8.944 8.969 8.994 9.019 9.044 9.069 9.094  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA