Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EP (6.476-6.500)


  1.      nèizkrívljen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) publ. nepopačen, neizmaličen: vse, kar je povedal, je bila neizkrivljena resnica / neizkrivljena podoba napredka ♪
  2.      neizméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ekspr. 1. nenavadno velik, velikanski: tam se razprostira neizmerna ravnina; neizmerno morje leži pred njim / zbrala se je neizmerna množica 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: neizmerna dobrota, ljubezen; neizmerno trpljenje; obšlo ga je neizmerno veselje neizmérno prisl.: neizmerno ljubiti koga; neizmerno lep razgled; tam je neizmerno prostora ♪
  3.      nèizogíben  -bna -o prid. (ȅ-ȋ) ki se mu ne da izogniti: neizogibna nesreča; prepozno je spoznal, da se bliža neizogibni pogubi; neizogibna smrt, usoda; trčenje je bilo neizogibno / opraviti neizogibno dolžnost / iron. neizogibni slavnostni govor so poslušali brez zanimanja ∙ redko ti ukrepi so bili neizogibni nujni nèizogíbno prislov od neizogiben: neizogibno bližati se nesreči // ekspr. poudarja trditev: to je neizogibno potrebno ♪
  4.      nèizpét  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni izpet, ni končan: pesem je ostala neizpeta / zanimiva, še neizpeta melodija / knjiž. neizpeto hrepenenje ♪
  5.      nèizpovédan  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni izpovedan: neizpovedane želje / pesnik govori o svoji neizpovedani ljubezni / neizpovedano doživetje lepote ♪
  6.      nèizprôsen  -sna -o prid. (ȅ-ó) 1. ki se ne da pregovoriti, preprositi: kljub prošnjam je ostal oče neizprosen // knjiž. neusmiljen, neprizanesljiv: neizprosen gospodar, sodnik 2. ekspr. ki od svojih zahtev, trditev ne odstopi: neizprosen nasprotnik, sovražnik / neizprosni predpisi, zakoni; neizprosno povelje // ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizprosen boj / neizprosna doslednost, nujnost; neizprosna zakonitost dogajanja ● publ. problem so prikazali v neizprosni luči tako, kot je, brez olepševanja in prikrivanja nèizprôsno prisl.: neizprosno je razkrival njihove napake; neizprosno terjati, ukazovati; biti neizprosno odkrit zelo ♪
  7.      nèizrazít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni izrazit: ima lep, vendar neizrazit obraz; neizrazite poteze / stvar neizrazite oblike / povprečen, neizrazit človek / njegova pesniška zbirka je neizrazita / nav. ekspr.: neizrazita bolečina; pokazal je neizrazito veselje ∙ iz sobe se je slišal neizrazit šum nedoločen, nejasen nèizrazíto prisl.: neizrazito igrati ♪
  8.      nèizrazljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da izraziti: ob teh besedah ga je obšel čuden, neizrazljiv občutek; neizrazljivo čustvo 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizrazljiva ljubezen je bila v njenih besedah; neizrazljiva očarljivost njegovega vedenja ● njen pogled je top, neizrazljiv brezizrazen nèizrazljívo prisl.: bil je neizrazljivo lep dan; sam.: poskušal je izraziti nekaj neizrazljivega ♪
  9.      neizrécen  -cna -o prid. (ẹ̄) knjiž. neizmeren, nepopisen: gledal ga je z neizrecnim prezirom; znan je po neizrecnih zaslugah; začutil je neizrecno hrepenenje po domu neizrécno prisl.: neizrecno si je želel te knjige; obiska je bil neizrecno vesel ♪
  10.      neizréčen  -čna -o prid. (ẹ̄) star. neizmeren, nepopisen: neizrečna sreča; njegovo trpljenje je bilo neizrečno neizréčno prisl.: neizrečno priden otrok ♪
  11.      neizrečèn  -êna -o prid. (ȅ é) star. neizmeren, nepopisen: obšla ga je neizrečena groza; občutiti neizrečeno žalost; gledal jo je z neizrečenim sočutjem neizrečêno prisl.: neizrečeno se veseliti; neizrečeno dober človek ♪
  12.      nèizrekljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da izreči: beseda je bila zanj neizrekljiva / neizrekljive misli; neizrekljive slutnje 2. star. neizmeren, nepopisen: prevzel ga je neizrekljiv strah; neizrekljivo veselje je zavladalo v hiši nèizrekljívo prisl.: slika izraža nekaj neizrekljivo prijetnega ♪
  13.      nèiztrebljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da iztrebiti: neiztrebljiv mrčes / neiztrebljiv pohlep ♪
  14.      nèiztróšen  -a -o prid. (ȅ-ọ́) publ. neporabljen, neizčrpan: neiztrošene telesne moči / neiztrošena vojaška sila ♪
  15.      nèizvedèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni izvedèn: neizvedeni načrti, sklepi / še neizvedena glasbena dela ♪
  16.      nèizvršèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) publ. neizpolnjen: neizvršen ukaz; neizvršene dolžnosti; neizvršeno naročilo / neizvršeni načrti, sklepi neuresničeni, neizvedeni / ima še veliko neizvršenega dela neopravljenega ♪
  17.      nêizvrševánje  -a s (ȅ-ȃ) publ. neizpolnjevanje: neizvrševanje dolžnosti / neizvrševanje predpisov, sklepov neizvajanje ♪
  18.      nékaj  nečésa zaim., nečému, nékaj, nečém, nečím (ẹ̄ ẹ̄) 1. izraža neznano ali namenoma neimenovano stvar, pojav: nekaj ga moti pri delu; počakaj, da ti nekaj povem; še nekaj sem hotel reči, pa se ne spomnim več; njuni usodi sta si v nečem podobni; ekspr. saj bi mu nekaj rekel, pa se ne izplača / nav. ekspr., s samostalniško rabljenim pridevnikom: to je čisto nekaj drugega; videl sem nekaj lepega; nekaj malega pojesti; udaril ga je z nečim trdim; elipt. iz njegovih besed zveni nekaj kakor užaljenost / nav. ekspr., z dodatnim pojasnilom: nekaj je, kar me vznemirja; lahko bi mu omenil nekaj, česar ga je danes sram; nekaj bi vas prosil: ali bi mi hoteli pokazati pot; elipt. še nekaj: kako je z očetom 2. neustalj. izraža nedoločeno, poljubno stvar, pojav; kaj: če ti nekaj ni všeč, se kar pritoži; pravi, da nečesa podobnega še ni videl ● ekspr. on pa je nekaj ima pomembno funkcijo; pog. on je nekaj v sindikatu ima neko funkcijo; iron. razmere v tem podjetju so nekaj boljšega slabe, neurejene; ekspr. nekaj je na teh govoricah niso čisto neutemeljene; ekspr. to bi bilo nekaj zate bi ti ustrezalo, ugajalo; ekspr. nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo slutim, zdi se mi; ekspr. načrt ima nekaj v sebi je dober, primeren; ekspr. imata nekaj med seboj prepirata se; se imata rada; pog. ima nekaj s hrbtenico nima popolnoma zdrave hrbtenice; ekspr. dekle ima nekaj z njim ljubezensko razmerje; evfem. ptič je nekaj naredil se je otrebil; ekspr. ima se za nekaj boljšega za družbeno, družabno višje stoječo osebo; preg. boljše nekaj kakor nič; sam.: kaj je tisto nekaj, kar skrivaš ♪
  19.      nekàko  in nekáko tudi nekakó stil. nékako prisl. (ȁ; ȃ; ọ̄; ẹ̄) 1. izraža neznan ali namenoma neimenovan način: spor bomo nekako izgladili / nekako smo se vendar rešili iz težav // neustalj. izraža nedoločen, poljuben način; kako: ne boj se, bomo že nekako opravili tudi brez tebe 2. z izrazom količine izraža približnost: do postaje je nekako pol ure; tehta nekako sto kilogramov / bilo je nekako ob dveh zjutraj; nekako sredi leta 3. izraža nedoločeno približevanje polni stopnji povedanega: to se nam je zdelo nekako nenavadno; nekako sram ga je; nekako v zadregi je / začeli so se ga nekako bati / govoril je nekako takole 4. v zvezi s tako izraža približno podobnost: tako nekako se je godilo tudi drugim; nekako tako se mi zdi, kakor da bi govoril s tujcem; bilo je kakor blisk v temi, tako nekako 5. ekspr., navadno okrepljen izraža rahlo omejitev: v začetku mi je nekako šlo; svoje težave še nekako prenaša / shajala sta še kar nekako ♪
  20.      nèkázen  -zna -o prid. (ȅ-á) knjiž. 1. nepomemben, neznaten: to so nekazni ljudje; dekle se mu je zdelo nekazno in dolgočasno / stal je pred nekaznim vhodom stare hiše / nekazna vsakdanjost 2. grd, neprikupen: stara, nekazna ženska / blato se mu je cedilo po nekaznem obrazu ∙ knjiž., redko nekazen pritlikavec iznakažen ♪
  21.      nèkolegiálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) pog. netovariški, neprijateljski: biti nekolegialen / nekolegialni odnosi ♪
  22.      nekólikanj  prisl. (ọ̑) star. nekoliko: nekolikanj prepiha ne bo škodilo / jeza se mu je nekolikanj polegla / postopek je nekolikanj čuden ♪
  23.      nèkomplicíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni kompliciran: reševal je samo lažja, nekomplicirana vprašanja / najprej je predelal nekomplicirana poglavja / mehanizem tega stroja je preprost, nekompliciran ♪
  24.      nèkontrolíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni kontroliran: nekontrolirano delo, poslovanje / publ. po še nekontroliranih podatkih so se čete morale umakniti nepreverjenih / čakali so ga še nekontrolirani računi / publ. nekontroliran položaj v državi / ekspr. obžaloval je svoje nekontrolirane besede nepremišljene ♪
  25.      nèkorísten  -tna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni koristen: opravljati nekoristno delo / nekoristno zdravilo neučinkovito / nepripraven, nekoristen človek nèkorístno prisl.: nekoristno porabljen čas ♪

   6.351 6.376 6.401 6.426 6.451 6.476 6.501 6.526 6.551 6.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA