Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EP (519-543) 
- lepotíčica -e ž (í) šalj. lepotica: sosedova lepotičica se bo poročila / kot nagovor kam greš, lepotičica ♪
- lepotíčiti -im nedov. (í ȋ) krasiti, lepšati z lepotilnimi sredstvi in nakitom: lepotičiti obraz, telo; sedela je pred ogledalom in se lepotičila; ženske se rade lepotičijo; lepotičiti si obraz // knjiž., ekspr. krasiti, lepšati sploh: rad je lepotičil svojo pisavo / lepotičiti govorjenje s tujkami ♪
- lepotíčje -a s (ȋ) knjiž. 1. okrasni predmeti za nošenje na telesu; nakit: biserno lepotičje; lepotičje iz zlata; izdatki, skrinjica za lepotičje; pren. te lastnosti so lepotičje njene duše 2. redko okrasni predmeti, okrasje: obložiti smrečico z lepotičjem; stekleno lepotičje v vitrini ♪
- lepotíčka -e ž (í) šalj. lepotica: kdo je ta lepotička / po cestah postavajo lepotičke / kot nagovor pelji me k šefu, lepotička ♪
- lepotíja -e ž (ȋ) 1. knjiž. lepota: njena nekdanja lepotija je minila; kakšna lepotija / lepotija Prešernovih pesmi / rad bi sam videl vse te lepotije; lepotije podzemeljske jame so nastajale tisočletja 2. star. okras, okrasek: s stropa visijo trakovi in druge lepotije; izdelovati lepotije iz slonove kosti / njena mladost je hiši v lepotijo ♪
- lepotílen -lna -o prid. (ȋ) s katerim se lepša obraz: uporabljati lepotilna sredstva / lepotilna krema / lepotilni salon kozmetični salon ♪
- lepotílo -a s (í) sredstvo za lepšanje obraza: uporabljati lepotila; v sobi je dišalo po lepotilih; toaletna mizica z lepotili ♪
- lepotína -e ž (í) nav. mn., star. okrasni predmeti za nošenje na telesu; nakit: še vedno hrani lepotine pokojne žene ♪
- lepotíti -ím nedov. (ȋ í) knjiž., redko krasiti, lepšati: roko ji lepoti zlat prstan; rože lepotijo polje lepotíti se lepšati se, lepotičiti se: lepotiti se pred ogledalom ♪
- lepôtka -e ž (ó) knjiž., redko lepotica: lepotka ga je očarala ♪
- lepôtnost -i ž (ó) um. kar (naj) vzbudi vtis lepega: z resno lepotnostjo modelirani obrazi; cerkev, zgrajena v novi tehniki in njej ustrezajoči lepotnosti; lepotnost železobetona / umetnik se je v delu izogibal idealni lepotnosti lepoti ♪
- lepôtnosten -tna -o (ó) pridevnik od lepotnost: lepotnostne osnove ♪
- lepoúmen -mna -o prid. (ú ū) knjiž. ki pozna, ljubi lepoto v umetnosti: izobražen in lepoumen človek / lepoumno govorjenje ♪
- lepoúmnik -a m (ȗ) knjiž. poznavalec, ljubitelj lepega v umetnosti: on ni ustvarjalec, ampak samo lepoumnik; lepoumniki romantiki; lepoumnik in mecen ♪
- lepoúmniški -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na lepoumnike: biti lepoumniški inteligent / slovensko lepoumniško kulturno izročilo ♪
- lepoznánec -nca m (ȃ) zastar. leposlovec: v časopisu so sodelovali tudi lepoznanci // estet: tehnika ga ne zanima, on je predvsem lepoznanec ♪
- lepoznánski -a -o prid. (ȃ) zastar. leposloven: bral je učene pa tudi lepoznanske knjige / izdajati lepoznanski list // estetski: jezikovne in lepoznanske pomanjkljivosti spisa ♪
- lepoznánstvo -a s (ȃ) zastar. leposlovje: napredek lepoznanstva / zabavno lepoznanstvo // estetika: kar se tiče lepoznanstva, je delo brez napake; načela lepoznanstva ♪
- lépra -e ž (ẹ̑) knjiž. kronična nalezljiva bolezen, pri kateri se zlasti v koži obraza naredijo obsežne rane; gobavost: zboleti za lepro ♪
- leprózen -zna -o prid. (ọ̑) med. gobav: leprozni bolniki / leprozne spremembe na koži ♪
- leprozórij -a m (ọ́) knjiž. bolnica za gobavce: osamiti bolnika v leprozoriju ♪
- lépšanje -a s (ẹ̑) glagolnik od lepšati: lepšanje hiše / lepšanje obraza ♪
- lépšati -am nedov. (ẹ̑) delati kaj (bolj) lepo: lepšati sobo / lepšati svojo govorico / ljubezen lepša in lajša življenje / ženske se rade lepšajo lepotičijo ♪
- leptosomátik -a m (á) antr. človek ozke telesne gradnje ♪
- lepúšast -a -o prid. (ú) knjiž., ekspr. nekoliko lep: njegova lepušasta hči ♪
394 419 444 469 494 519 544 569 594 619 
