Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EP (2.044-2.068)
- trepetáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. tresti se od vznemirjenja ali mraza: otrok se je stiskal k materi in trepetal; trepetati po vsem telesu; trepetati v grozi / roke so ji trepetale; ustnice so ji trepetale od zadrževanega joka / ekspr. letalo s prižganimi motorji je trepetalo se je treslo; ranjena ptica je trepetala // ekspr. migljati, migetati: listje trepeta v vetru; plamen sveče trepeta // ekspr., s prislovnim določilom migljajoč, migetajoč biti, nahajati se kje: nad reko trepeta meglica; v očeh so mu trepetale solze; na nebu trepetajo zvezde; na steni je trepetal
sončni žarek / na ustnicah ji trepeta nasmeh je opazen, zaznaven 2. ekspr. čutiti strah, skrb zaradi česa: trepetal je, da bo vprašan; trepetal je, kaj bo, če ga najdejo // v zvezi z za biti v skrbeh za koga ali kaj: trepeta za moža; trepeta za sinovo usodo, za zdravje // v zvezi s pred čutiti strah pred kom ali čim: trepeta pred očetom, šefom; trepeta pred operacijo 3. ekspr. v kratkih časovnih presledkih se spreminjati v višini, jakosti; tresti se: glas mu je trepetal / pod oboki je trepetala pesem ● ekspr. zemlja je trepetala od groma zelo je grmelo; ekspr. kar trepeta po vinu zelo si ga želi trepetáje: trepetaje vstopiti trepetajóč -a -e: trepetajoč čakati napad; trepetajoče roke; trepetajoča svetloba ♪
- trepetàv -áva -o prid. (ȁ á) 1. ki trepeta, miglja: trepetav plamen; trepetavo listje / jezero je bilo svetlo in trepetavo rahlo, drobno vzvalovano / trepetavo ozračje na slikah // tresoč se: trepetave roke / trepetav glas / trepetava pisava z drobno nalomljenimi potezami 2. ekspr. boječ, bojazljiv: sramoval se je, da je tako trepetav ♪
- trepetávka -e ž (ȃ) nav. mn., zool. žuželke, navadno živobarvne, ki med letom zelo hitro utripajo s krili, Syrphidae: čmrljevke, kalnice in druge trepetavke; ličinke trepetavk ♪
- trepetávost -i ž (á) 1. lastnost, značilnost trepetavega: trepetavost topolovih listov 2. ekspr. boječnost, bojazljivost: sramoval se je svoje trepetavosti ♪
- trepêtec -tca m (é) knjiž. trema: premagati trepetec; loteval se ga je premierski trepetec ♪
- trepetlíka -e ž (í) drevo z dolgopecljatimi, skoraj okroglimi listi: jelše, topoli in trepetlike; trepetati, tresti se kot trepetlika ♪
- trepetlíkati -am nedov. (ȋ) ekspr. migljati, migetati: lističi trepetlikajo v vetru ♪
- trepetlíkov -a -o prid. (í) nanašajoč se na trepetliko: trepetlikov les / trepetlikov gozd ♪
- trepetlikovína -e ž (í) trepetlikov les: uporaba trepetlikovine za vžigalice ♪
- trepetlíkovje -a s (í) trepetlikovo drevje: gosto trepetlikovje; s trepetlikovjem porasel svet ♪
- trepetljáj -a m (ȃ) ekspr. rahel in hiter premik, navadno sem in tja: trepetljaj lista ♪
- trepetljáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. rahlo trepetati: roke so starki trepetljale / listje, plamen trepetlja ♪
- trepetljàv -áva -o prid. (ȁ á) redko trepetav: trepetljavi listi ♪
- trepetljív -a -o prid. (ȋ í) redko trepetav: trepetljivi listi / trepetljive roke ♪
- trépkati -am nedov. (ẹ̑) nar. metati v zrak na napeti ponjavi, odeji: za šalo so ga trepkali ♪
- trepljáj -a m (ȃ) rahel in hiter udarec z roko: trepljaj po rami ga je zbudil ♪
- trepljánje -a s (ȃ) glagolnik od trepljati: prijateljsko trepljanje / vtirati kremo v kožo z rahlim trepljanjem ♪
- trepljáti -ám nedov. (á ȃ) 1. narahlo in hitro udarjati z roko, navadno v znamenje naklonjenosti: trepljati žival; trepljati koga po hrbtu, rami, roki / s prsti si trepljati obraz 2. redko mahljati: pes treplja z repom trepljáje: prijateljsko trepljaje ga je pospremil do vrat ♪
- trépniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narahlo in hitro udariti z roko, navadno v znamenje naklonjenosti: prijateljsko trepniti koga po hrbtu, rami 2. hitro zapreti in odpreti oči; treniti: zamahnil mu je pred očmi, pa ni trepnil / trepniti z očmi, s trepalnicami / njene veke so utrujeno trepnile // rahlo, komaj zaznavno zamahniti s perutmi: ptica je trepnila in zletela / petelin trepne s perutmi in zapoje ♪
- tresorépiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. potresavati z repom: na drevesu je tresorepila sraka ♪
- tresorépka -e ž (ẹ̑) nar. ptica pevka z dolgim črnim in ob straneh belim repom, s katerim potresava; bela pastirica: tresorepka je za plugom pobirala črve ♪
- trétjeplasíran -a -o prid. (ẹ̄-ȋ) ki se uvrsti na tretje mesto; tretjeuvrščen: tretjeplasirana ekipa; sam.: tretjeplasirani je pritekel na cilj sekundo za drugoplasiranim ♪
- tríceps -a m (ȋ) anat. mišica, ki ima na enem koncu tri krake, triglava mišica: triceps meč, nadlakta ♪
- trlèp -épa m (ȅ ẹ́) nar. dolenjsko neroda: tak trlep, pa bi rad obogatel ♪
- trlépen -pna -o prid. (ẹ̑) nar. dolenjsko neroden: velik, trlepen mož trlépno prisl.: trlepno pasti ♪
1.919 1.944 1.969 1.994 2.019 2.044 2.069 2.094 2.119 2.144