Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EP (1.644-1.668)


  1.      razcepítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razcepiti: razcepitev debla, polena / razcepitev je stranko zelo oslabila / razcepitev države / razcepitev ogljikovodikov; razcepitev števila ♪
  2.      razcepíti  in razcépiti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. po dolgem razsekati, razklati: razcepiti deblo, panj; s sekiro razcepiti; udaril je in hlod se je razcepil / vihar je razcepil vrh macesna preklal, razklal; noht se mu je razcepil / razcepiti na dvoje; pren., ekspr. blisk je razcepil noč // narediti, da kaj začne potekati v dve ali več smeri: razcepiti cesto; v dolini se proga razcepi / reka se razcepi v rokave; vejasto se razcepiti 2. ločiti v dele, skupine: stalni spori bodo razcepili organizacijo; prej enotno delavstvo se je razcepilo / razcepiti državo razdeliti ◊ fiz. razcepiti jedro uranovega izotopa; kem. razcepiti molekulo; mat. razcepiti polinom razstaviti ga na faktorje razcépljen -a -o: razcepljen jezik; razcepljeni lasje; razcepljeni smo na več taborov; drevesasto, viličasto razcepljen ∙ knjiž., redko duševno, notranje razcepljen človek razdvojen, razklan ♦ bot. razcepljeni list ♪
  3.      razcépka  -e ž (ẹ̑) teh. zatič iz dvojne žice polkrožnega prereza, ki ima na enem koncu zanko, na drugem pa se razpre: podložke in razcepke ♪
  4.      razcépljati  -am nedov. (ẹ́) redko cepiti, deliti: gibanje razcepljajo notranja nasprotja ♪
  5.      razcépljenec  -nca m (ẹ́) knjiž., redko razdvojen, razklan človek: duševni razcepljenec ♪
  6.      razcépljenost  -i ž (ẹ́) stanje razcepljenega: razcepljenost debla / razcepljenost las, nohtov / razcepljenost živčnih vlaken / blokovska razcepljenost sveta; jezikovna, strankarska razcepljenost / razcepljenost naroda na več dežel ∙ knjiž., redko notranja razcepljenost sodobnega človeka razdvojenost, razklanost ♦ psiht. duševna razcepljenost shizofrenija ♪
  7.      razcepljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se da razcepiti, razklati: razcepljiv les 2. fiz. v katerem se lahko doseže cepitev: razcepljivi izotopi ♪
  8.      razčepériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) nav. ekspr. 1. postaviti v pokončen, štrleč položaj: razčeperiti dlako, perje // s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj narediti kaj bujno, košato: pav je razčeperil rep 2. razširiti, razmakniti: žaba je razčeperila krake razčepériti se 1. dobiti pokončno, štrleče perje: papiga se razčeperi 2. oblastno, prevzetno se postaviti, namestiti: razčeperil se je pri vratih, da ni mogel nihče vstopiti / v kupeju se je razčeperil, kot da je sam udobno se namestil, neglede na druge // postati oblasten, prevzeten: odkar je direktorjeva žena, se je zelo razčeperila 3. postati jezen, užaljen: čemu si se zaradi nekaj besed tako razčeperil / sosed se je razčeperil, da je zemlja njegova je jezno, užaljeno rekel razčepérjen -a -o: razčeperjeno perje ♪
  9.      razklépati  -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da se konca česa ne stikata več: razklepati členke pri verigi 2. delati, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: razklepali so školjke in jih jedli / počasi je razklepal pest; sklepala in razklepala je roke od obupa jih dajala v položaj, da se dlani in prsti ne dotikajo ali ne prepletajo več; knjiž.: razklepati oči odpirati; cvetni listi se že razklepajo odpirajo 3. (s silo) delati, da kdo česa z rokami, prsti ne drži, ne stiska več: razklepal je prijateljeve prste, ki so trdno držali njegovo roko 4. knjiž. delati, da kdo ni več vklenjen: razklepati ujetnika ● knjiž. razklepati veje razmikati ♪
  10.      razklepetáti  -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) ekspr. na več krajih nepremišljeno reči, povedati: kar je slišala, je razklepetala razklepetáti se razgovoriti se: pri kosilu so se otroci razklepetali o šoli ♪
  11.      razlepíti  in razlépiti -im, tudi razlépiti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) narediti, da kaj ni več zlepljeno: razlepiti zlepljeni znamki ♪
  12.      razrepénčiti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. zelo se razjeziti, se razburiti: za vsako malenkost se razrepenči ♪
  13.      razščepériti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) dobiti pokončno, štrleče perje: vrabec se je razščeperil ♪
  14.      raztépati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. z udarci, udarjanjem delati, da kaj ni več v prvotnem stanju, v prvotni obliki: raztepati rumenjak z vilicami 2. nar. mahati, otepati: otroci so z rokami navdušeno raztepali po vodi; raztepati okrog sebe ♪
  15.      raztepênec  -nca m (é) ekspr. vsak od ljudi, ki so se razšli, razkropili: zbirati raztepence ♪
  16.      raztêpsti  -têpem dov., raztépel raztêpla (é) 1. z udarci, udarjanjem narediti, da kaj ni več v prvotnem stanju, v prvotni obliki: raztepsti rumenjak, smetano / v mleku raztepemo dve jajci; raztepsti jogurt z majonezo 2. ekspr. razgnati: raztepsti sovražno vojsko / burja je raztepla oblake; megle so se razteple raztêpsti se ekspr. raziti se, razkropiti se: otroci so se hitro raztepli; raztepli so se na vse strani / vsi so se raztepli po službah raztepèn -êna -o: po svetu raztepeni otroci; raztepena sovražna vojska; raztepeno jajce ∙ star. vrnil se je raztepen do krvi pretepen ♪
  17.      razteptáti  -ám [tudi tǝp] dov. (á ȃ) 1. s teptanjem narediti, da kaj ni več skupaj, urejeno: razteptati sneg, zemljo 2. s teptanjem poškodovati ali uničiti: konji so razteptali njive razteptán -a -o: razteptan sneg; razteptana tla ♪
  18.      razžveplánje  -a s (ȃ) glagolnik od razžveplati: razžveplanje grodlja, jekla ♪
  19.      razžvepláti  -ám dov. (á ȃ) metal. odstraniti, odvzeti žveplo iz raztaljene kovine: razžveplati grodelj ♪
  20.      rdečepérka  -e ž (ẹ̑) zool. manjša sladkovodna riba z rdečimi plavutmi in rumenimi očmi, Scardinius erythrophthalmus ♪
  21.      rdečepólt  -a -o [u̯t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki je rdeče polti: sosed je precej rdečepolt ♪
  22.      rdečerépka  -e ž (ẹ̑) knjiž. majhna ptica selivka z rjavo rdečim spodnjim delom in repom; pogorelček ♪
  23.      recépcija  -e ž (ẹ́) 1. oddelek za sprejemanje gostov, strank, zlasti v hotelu, bolnici: voditi recepcijo; delati v recepciji; hotelska, zdraviliška recepcija; vodja recepcije / recepcija za udeležence pohoda je na stadionu // prostor ali del prostora, kjer je tak oddelek: zakleniti recepcijo; okence, pult recepcije 2. knjiž. prevzem, sprejem: recepcija tujih pravnih norm / recepcija modernih tokov v umetnosti / recepcija knjige pri bralcih je bila ugodna ♪
  24.      recépcijski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na recepcija 1: recepcijska pisarna / recepcijska služba ♪
  25.      recépcijski  in recepcíjski -a -o prid. (ẹ́; ȋ) knjiž. prevzemen, sprejemen: recepcijska literarna strast ♪

   1.519 1.544 1.569 1.594 1.619 1.644 1.669 1.694 1.719 1.744  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA