Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (9.951-9.975)
- podtáknjenec -nca m (á) 1. ekspr. kdor je skrivaj kam poslan z določenim namenom: agitacija je bila prepuščena različnim podtaknjencem / na poveljstvu so odkrili podtaknjenca vohuna 2. redko potaknjenec: to rastlino razmnožujejo s podtaknjenci ♪
- podtálen -lna -o prid. (ȃ) 1. ki je, se nahaja pod zemljo, zemeljsko površino: podtalni rezervoarji; podtalni studenec / podtalni jedrski poskusi podzemeljski ♦ geogr. podtalna voda voda, ki se nabira nad neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem // knjiž. prikrit, skrit: podtalni tokovi človekove duševnosti / njene podtalne slutnje so se uresničile / podtalno rovarjenje / podtalna mreža tihotapcev skrivna 2. knjiž. ilegalen: podtalni krožki, sestanki / podtalni boj; podtalno delovanje podtálno prisl.: podtalno delovati ♪
- pòdtláčen -čna -o prid. (ȍ-ȃ) nanašajoč se na podtlak: podtlačna komora / podtlačni regulator regulator, ki uravnava podtlak v napravi ♪
- podúčen -čna -o prid. (ú) star. poúčen: podučni spisi za mladino ♪
- poduhóvljenje -a s (ọ̑) glagolnik od poduhoviti: poduhovljenje človeka; poduhovljenje in ponotranjenje / poduhovljenje ljubezni ♪
- poduhóvljenost -i ž (ọ̑) lastnost, stanje poduhovljenega: presenetila jih je poduhovljenost njegove fiziognomije; poduhovljenost in čustvena poglobljenost ♪
- podušésen -sna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja pod ušesom: podušesna bula ♦ vet. vnetje podušesne slinavke ♪
- podvečéren -rna -o (ẹ́) pridevnik od podvečer: podvečerne sape ♪
- podvézen -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na podvezo: podvezna zaponka / podvezni trak podveza ♪
- podvôden -dna -o prid. (ó) ki pod vodo, vodno gladino a) je, obstaja: podvodni svet; vrtinci in podvodne čeri; podvodno rastlinje / podvodni del ladje / podvodni kabel; vojaški podvodni objekti b) se dogaja: podvodno plavanje; različne podvodne raziskave / podvodni lov; oprema za podvodni šport; podvodna masaža masaža pod vodo z močnim curkom vode / podvodna jedrska eksplozija // prirejen za delovanje, delo pod vodo, vodno gladino: podvodne naprave / podvodna torpedna cev; podvodna kamera kamera za snemanje pod vodo; podvodna maska; podvodna mina mina, prirejena za eksplozijo pod vodo / podvodni lovci; podvodni ribič ♪
- podvójen -jna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko paren: podvojni organi; podvojna kost ♪
- podvojênost -i ž (é) lastnost, značilnost podvojenega: podvojenost mnenj, ocen / knjiž. moralna podvojenost dvoličnost ♪
- podvŕženec -nca m (ȓ) ekspr. kdor je podvržen čemu: on je podvrženec hvaljenju lastnih uspehov / podvrženec najrazličnejšim boleznim ∙ knjiž., ekspr. deček je njegov podvrženec nevede ima tujega otroka za svojega ♪
- podvŕženost -i ž (ȓ) 1. lastnost, značilnost čemu podvrženega človeka: podvrženost boleznim, slabostim / poznal je njegovo podvrženost lenarjenju 2. podrejenost: od svojih vojakov je zahteval največjo pokornost in podvrženost / pretirana podvrženost nadrejenim ♪
- pòdzavéden -dna -o prid. (ȍ-ẹ́ ȍ-ẹ̄) podzavesten: podzavedne osnove pesniške osebnosti / ta nujnost je bila takrat še podzavedna nezavedna pòdzavédno prisl.: podzavedno je to čutila ♪
- pòdzavésten -tna -o prid. (ȍ-ẹ̄) nanašajoč se na podzavest: podzavestna dejavnost med spanjem; podzavestne zaznave česa / podzavestno dejanje // nav. ekspr. neutemeljen, nagonski: nenadoma ga je obšel podzavesten strah; odpor do takega dejanja je bil čisto podzavesten pòdzavéstno prisl.: podzavestno je čutil, da je v nevarnosti; podzavestno jo je sovražil ♪
- podzémen -mna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na podzemlje: a) podzemni deli rastlin; podzemni tok reke / podzemne jame v kraškem svetu / podzemni rov / podzemni kabel, vod / podzemne etažne stolpnice / podzemna železnica ♦ bot. podzemno steblo podolgovato, odebeljeno podzemeljsko steblo nekaterih rastlin b) močna podzemna dejavnost ♪
- pòdzvézen -zna -o prid. (ȍ-ẹ̑) nanašajoč se na podzvezo: podzvezna akcija / podzvezno tekmovanje ♪
- pòdzvóčen -čna -o prid. (ȍ-ọ̄ ȍ-ọ̑) ki ima manjšo hitrost kot zvok: podzvočna hitrost / podzvočna letala ♪
- poén -a m (ẹ̑) žarg., šport. točka: zmagati s poenom prednosti; pren., publ. tako ravnanje prinaša poene v prid njegovega stališča ♪
- poenáčiti -im dov. (á ȃ) knjiž. izenačiti: mrzli zrak se je pomešal s toplim zrakom v dolini in se z njim poenačil // imeti, šteti za isto: poenačiti izpoved s pesnikovo psihološko resničnostjo ♪
- poenobesédenje -a s (ẹ̑) lingv. nastanek enobesednega poimenovanja iz večbesednega; univerbizacija ♪
- poenostavítev -tve ž (ȋ) glagolnik od poenostaviti: poenostavitev metode; poenostavitev postopka, problema ♪
- poenostáviti -im dov. (á ȃ) narediti kaj preprosto, nezapleteno: poenostaviti metodo dela; poenostaviti pisavo; postopek se je v praksi zelo poenostavil; življenje se je poenostavilo poenostávljen -a -o: poenostavljen model; razlaga je zelo poenostavljena; prisl.: poenostavljeno govoriti, pripovedovati ♪
- poenostávljanje -a s (á) glagolnik od poenostavljati: poenostavljanje postopka; poenostavljanje življenja ♪
9.826 9.851 9.876 9.901 9.926 9.951 9.976 10.001 10.026 10.051