Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (9.826-9.850)



  1.      pobóčen  -čna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na pobočje: pobočni greben / pobočna lega / pobočni veter 2. zastar. stranski: pobočne osebe romana / pobočni sorodniki daljni
  2.      poboljševálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na poboljševanje: poboljševalni namen vzgoje ● pog. vzgojni poboljševalni dom prevzgojni dom; pog. poboljševalni zavod vzgojni zavodjur. kazenski poboljševalni dom zavod, v katerem prestajajo daljše kazni odvzema prostosti odrasli obsojenci; kazenski poboljševalni zavod zavod za prestajanje kazni odvzema prostosti
  3.      pobóten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pobotanje: pobotni dogovor ♦ jur. pobotna listina pobotnica
  4.      pobožánstvenje  -a s () glagolnik od pobožanstviti: pobožanstvenje junakov / pobožanstvenje narave
  5.      pobóžen  -žna -o prid., pobóžnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki spoštljivo in rad sodeluje pri verskih obredih, molitvah: pobožen človek, menih; zelo pobožna ženska // ki izraža, kaže vdanost bogu: pobožno življenje / pobožne misli 2. star. verski, nabožen: pobožne knjige, pesmi / pobožne ustanove 3. vznes. zelo spoštljiv: pobožen spomin na očeta; dotakniti se česa s pobožnim strahom ● ekspr. to so le pobožne želje neizpolnljive, neuresničljive pobóžno prisl.: pobožno moliti ♦ muz. pobožno označba za izraz izvajanja religioso; sam.: prepevati pobožne
  6.      pòbožíčen  -čna -o prid. (-) v krščanstvu nanašajoč se na čas po božiču: pobožično vreme / pobožični teden
  7.      pobrátenje  -a s () glagolnik od pobratiti se: pobratenje med pesnikoma
  8.      pobrenčávati  -am nedov. () v presledkih brenčati: muhe pobrenčavajo / zvonec rahlo pobrenčava
  9.      pobrenkávati  -am nedov. () v presledkih brenkati: pobrenkavati na kitaro
  10.      pobréžen  -žna -o prid. (ẹ̑) knjiž. obrežen, obalen: pobrežni kraji / pobrežno sprehajališče
  11.      pobúden  -dna -o prid. (ú ū) ki daje pobudo: pobudna skupina; bila je pobudna in podjetna / pobudne besede spodbudne
  12.      pocéni  prid. neskl. (ẹ́) ki je po nizki ceni: poceni knjiga, obleka; hrana ni poceni; poceni pohištvo, stanovanje / ekspr. naliva se s poceni žganjem z žganjem slabše kakovosti // ekspr. malovreden, slab: poceni film; poceni literatura; njegova šala je bila zelo poceni; pren. poceni slava ● ekspr. nismo tako bogati, da bi kupovali poceni stvari kupujemo dobre, čeprav dražje stvari; ekspr. poceni zmaga zmaga, pridobljena brez velikega truda, žrtvovanja; ekspr. poceni ženska vlačuga, prostitutka; pog. ta gostilna je poceni v njej se za hrano, oskrbo malo plača; prim. cena, cenejši
  13.      pocéni  prisl. (ẹ́) po nizki ceni: poceni kupiti, prodati / takrat se je živelo bolj poceni; pren., ekspr. ne daj se tako poceni; poceni zaslužena pohvala ∙ pog. poceni se najesti malo plačati za hrano; pog., ekspr. poceni jo je odnesel ne da bi bil huje kaznovan ali poškodovan; prim. cenejši
  14.      pocenítev  -tve ž () glagolnik od poceniti: pocenitev stanovanj, živil / publ. pocenitev obratovanja z novimi stroji zmanjšanje obratovalnih stroškov
  15.      poceníti  -ím dov., pocéni; pocénil ( í) narediti kaj cenejše: poceniti blago, živila; sladkor se je pocenil / publ. poceniti proizvodnjo zmanjšati proizvodne stroške
  16.      pocenjeváti  -újem nedov.) delati kaj cenejše: pocenjevati gradbene storitve / stroji pocenjujejo delo
  17.      pocésten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je na cesti: pocestno blato / redko star pocestni napev poulični; ekspr. pocestni otroci potepuški; brezdomni / ekspr. pocestna ženska vlačuga, prostitutka 2. ekspr. nespodoben, prostaški: pocestne besede, kvante; zmerjati s pocestnimi imeni; sam.: nekaj pocestnega je na njej
  18.      počásen  -sna -o prid., počasnéjši in počásnejši (á ā) 1. ki porabi za kako pot ali delo razmeroma dosti časa: počasen človek; počasni konji; je počasen pri delu // ki ima majhno hitrost: počasen tok reke; počasna hoja, vožnja; počasno vrtenje / počasen ples / počasna rast / počasen tempo dela / stopati s počasnimi koraki počasi 2. opravljen v daljšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo: počasna izdelava dokumentacije; počasno prekajevanje mesa; počasno vzhajanje testa 3. ki nastopi v razmeroma dolgem času: počasna sprememba / počasna smrt ● pog. je počasnih nog počasi hodi; žarg., šport. sneg je počasen ne dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; pog. bolj počasne glave, pameti je ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti; ekspr. počasno delo zamudno; dihanje bolnika je postajalo počasnejše in utrip slabotnejši vdihi in izdihi so bili v čedalje večjem časovnem presledkuavt. pas za počasni promet vozni pas za vozila z manjšo hitrostjo; film. počasni hod kamere hod kamere, pri katerem je mogoče posneti od 24 do 2 sliki na sekundo počásno prisl. 1. zastar. počasi: počasno hoditi, odpirati 2. v primerniku bolj počasi: hodil je čedalje počasneje; dobro bi bilo voziti malo počasneje; zakostenitev pri človeku poteka počasneje kot pri živalih
  19.      počastítven  -a -o prid. () nanašajoč se na počastitev: počastitvena prireditev / počastitveni obred
  20.      počaščênec  -nca m (é) knjiž. kdor je počaščen: kosilo za počaščence
  21.      počaščênje  -a s (é) knjiž., redko počastitev: biti vreden počaščenja; proslava v počaščenje praznika
  22.      počenčáti  -ám dov.) ekspr. povedati, izdati: ne zaupaj mu, vse bo počenčal ● ekspr. rad bi malo počenčal z njim se pogovoril
  23.      počéniti  -em in počeníti -čénem dov. (ẹ́ ẹ̑; ẹ́) 1. stoječ zelo skrčiti noge v kolenih: počenil je in se umival v potoku / otroci so počenili drug poleg drugega; počeniti k ognju, za skalo / metulj komaj počene na cvet, pa že odleti sede; ekspr. počenili so po klopeh in po tleh, kjer je bilo kaj prostora neudobno so se posedli // ekspr. sesesti se, podreti se: streha je počenila pod snegom 2. slabš. popustiti zahtevam, vdati se: če jih bodo privili, bodo hitro počenili; namesto da bi ponižno počenil, se nam še roga
  24.      počénjanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od počenjati: začudeni so opazovali njegovo počenjanje / za počenjanje neumnosti sem že prestar
  25.      počénjati  -am nedov. (ẹ̑) nav. ekspr. 1. opravljati, izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; delati: vsi nekaj počenjajo, samo on sedi brez dela; zjutraj raznaša časopise, to počenja vsak dan / kaj počenja v sobi tako dolgo / počenjati neumnosti, otročarije; počenjal je take stvari, da so ga izključili iz šole 2. povzročati komu zlasti kaj neprijetnega: z njimi so počenjali, kar so hoteli; kaj počenjaš z živino, da je vsa izmučena

   9.701 9.726 9.751 9.776 9.801 9.826 9.851 9.876 9.901 9.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA