Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (976-1.000)
- bentênje -a s (é) glagolnik od bentiti: vse bentenje ni nič pomagalo ♪
- bentíti -ím nedov. (ȋ í) ekspr. 1. hrupno izražati jezo, robantiti: ves dan je bentil okoli hiše; oče benti nad sinom 2. pridušati se, preklinjati: razsajal je in bentil; bentiti po srbsko / preh. bentiti konja ♪
- bentonít -a m (ȋ) min. glina, ki z vodo močno nabrekne in se uporablja zlasti kot belilo v kemični industriji: odkrili so nova nahajališča bentonita ♪
- béntonski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bentos: bentonske alge, živali ♪
- béntos -a m (ẹ̑) biol. združba organizmov, ki živijo na morskem ali jezerskem dnu: raziskovanje bentosa ♪
- bénz... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na spojine, ki imajo benzenov obroč: benzaldehid ♪
- bénzaldehíd -a m (ẹ̑-ȋ) kem. po grenkih mandeljnih dišeča tekočina za izdelovanje dišav ♪
- benzén -a m (ẹ̑) kem. osnovni aromatski ogljikovodik: derivati benzena ♪
- benzén... prvi del zloženk (ẹ̑) kem. nanašajoč se na spojine, ki imajo benzenov obroč: benzensulfonat ♪
- benzénov -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na benzen: benzenovi derivati; benzenov obroč geometrična oblika medsebojne povezave šestih ogljikovih atomov v molekuli benzena ♪
- benzidín -a m (ȋ) kem. aromatski amin za proizvodnjo umetnih barvil ♪
- bénzo... prvi del zloženk (ẹ̑) kem. nanašajoč se na spojine, ki imajo benzenov obroč: benzokinon ♪
- benzóa -e ž (ọ̑) dišeč smolast izcedek iz nekaterih tropskih dreves: dim kadila je raznašal rahel vonj po benzoi ♪
- benzójev -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na benzoo: benzojeva smola / benzojeva tinktura ♪
- benzol gl. bencol ♪
- beráčenje -a s (á) glagolnik od beračiti: preživljal se je z beračenjem / zoprno ji je njegovo beračenje za ljubezen ♪
- bergamóten -tna -o prid. (ọ̑) kozm., v zvezi bergamotno olje dišeče olje iz južnega sadeža, sorodnega limoni: dišave iz bergamotnega olja ♪
- berílen -lna -o (ȋ) pridevnik od berilo: berilni sestavek ♪
- beséden -dna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na besedo: besedni pomen; besedni red / besedna družina; besedni zaklad vse besede, rabljene v kakem jeziku, delu; besedna komika; besedna šala / besedni boj ostra debata, polemika ♦ lingv. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; besedna zveza zveza dveh ali več besed; lit. besedna igra besedna figura, ki obstoji iz dveh, blizu stoječih enakih ali podobnih besed z različnimi pomeni; besedna umetnost umetnost, ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik 2. zastar. gostobeseden, zgovoren: naenkrat je postal ves beseden ♪
- besedíčen -čna -o prid. (ȋ ȋ) ekspr. gostobeseden, zgovoren: bil je besedičen, a ne sladkobeseden / besedična branjevka jezikava ♪
- besedíčenje -a s (ȋ) glagolnik od besedičiti: ni mi do besedičenja; nepotrebno besedičenje; to je prazno besedičenje užaljenih puhloglavcev ♪
- besedílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na besedilo: besedilne sestavine ♦ šol. besedilna naloga besedilo s podatki o določenem dejanskem stanju, na osnovi katerega je treba nastaviti račune in izračunati, kar se zahteva; tekstna naloga ♪
- besédnovŕsten -tna -o prid. (ẹ̑-ȓ) nanašajoč se na besedno vrsto: besednovrstne značilnosti / besednovrstna razčlenitev besedila ♪
- besedolómen -mna -o prid. (ọ̄) knjiž. ki ne izpolni dane besede, obljube: to je besedolomen človek ♪
- besedotvóren -rna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na besedotvorje: besedotvorni proces / besedotvorno obrazilo ♪
851 876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076