Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (9.576-9.600)


  1.      peripatétičen  -čna -o prid. (ẹ́) filoz. nanašajoč se na Aristotelovo filozofijo helenistične dobe: filozofi peripatetične šole / peripatetična filozofija ♪
  2.      peristáltičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na peristaltiko: peristaltične motnje / peristaltično gibanje črevesja, jajcevoda ♪
  3.      permanénca  -e ž (ẹ̑) publ. stalnost, trajnost: permanenca revolucije / vsa vozila so bila v permanenci v stalni pripravljenosti; seje so imeli skoraj v permanenci neprenehoma, nepretrgoma ♪
  4.      permanénten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki je, obstaja neomejeno dolgo obdobje; stalen, trajen: tak sistem ne sme postati permanenten; občasne in permanentne naloge / publ.: načelo permanentne revolucije; skrb za permanentno izobraževanje delavcev ♦ fiz. permanentni magnet magnet, ki trajno ohrani magnetne lastnosti // nenehen, neprestan: imeti permanenten vpliv na koga; permanentna kriza gledališkega ustvarjanja permanéntno prisl.: dvorana je permanentno zasedena ♪
  5.      perniciózen  -zna -o prid. (ọ̑) med. ki se konča s smrtjo, poguben: perniciozna anemija, malarija ♪
  6.      perorálen  -lna -o prid. (ȃ) med. ki se jemlje skozi usta: peroralna zdravila / peroralno zdravljenje ♪
  7.      perpléksen  -sna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko zelo presenečen, osupel, zbegan: bil je čisto perpleksen ♪
  8.      personálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zaposlene v določeni delovni organizaciji: velike personalne spremembe; reševanje personalnih zadev / personalni oddelek oddelek v delovni organizaciji, ki skrbi za nameščanje, razvrščanje delavcev / personalna referentka ◊ adm. personalna mapa mapa, v kateri ima vsak zaposleni v delovni organizaciji vse dokumente o svojem delovnem razmerju; jur. personalna unija v monarhističnih državah zveza dveh ali več samostojnih držav s skupnim vladarjem; sam.: pog. odšel je k personalnemu ♪
  9.      personalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na personaliste ali personalizem: personalistični nazori ♪
  10.      perspektíven  -vna -o prid., perspektívnejši (ȋ) nanašajoč se na perspektivo: podpirati mlade perspektivne ljudi; on je naš najperspektivnejši tekmovalec; nekateri poklici niso več perspektivni / perspektivni razvoj industrije / iskati perspektivne metode, rešitve / perspektivno risanje / naložbe v perspektivne turistične kraje; perspektivna tovarna perspektívno prisl.: perspektivno načrtovati; perspektivno rešen problem ♪
  11.      perspektívičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na perspektiva 2: vtis perspektivičnega pogleda v globino; perspektivične deformacije / perspektivična skica perspektívično prisl.: perspektivično prikazovati prostor; cesta se perspektivično zožuje ♪
  12.      perúten  -tna -o (ȗ) pridevnik od perut: perutna peresa ♪
  13.      pervêrzen  -zna -o prid. (ȇ) ki je nasproten naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti na področju spolnosti, nenaraven: perverzne želje; perverzno dejanje, vedenje; ob prizorih mučenja je čutil perverzno zadovoljstvo / perverzen izraz; poslušati perverzne zgodbe / perverzna spolnost // ki ravna, doživlja nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti na področju spolnosti: perverzen človek, pohotnež / ekspr. ne bodi tako perverzna ♪
  14.      pésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na peso: pesno listje, perje; pesno seme / pesni sladkor; izdelovati pesno žganje / pesna solata ♪
  15.      pesimístičen  -čna -o prid. (í) ki vidi vse v življenju slabše, kot je: pesimističen človek; glede uspeha je preveč pesimističen / obšle so ga pesimistične misli; pesimistično govorjenje, ravnanje ∙ ekspr. podatki so pesimistični kažejo, napovedujejo nekaj slabega, neugodnega pesimístično prisl.: ne glej na življenje tako pesimistično; pesimistično presojati položaj ♪
  16.      peskóven  tudi péskoven -vna -o prid. (ọ̄; ẹ́) redko peščen: peskovne plasti ♪
  17.      pésnjenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od pesniti: opustiti pesnjenje; metoda, proces pesnjenja / pesnjenje basni, sonetov / to je osrednja tema njegovega pesnjenja ♪
  18.      pésten  -tna -o (ẹ̑) pridevnik od pest: pestni udarec ♪
  19.      pestíčen  -čna -o prid. (ȋ) bot. ki ima samo pestiče: pestični cvet; pestična mačica / pestične in prašnične rastline ♪
  20.      pestrobárven  -vna -o prid. (ȃ) knjiž. pisan: pestrobarvni cveti; ptič s pestrobarvnim perjem / pestrobarvna romantičnost ♪
  21.      pestrobójen  -jna -o prid. (ọ̑) zastar. pisan: pestrobojni metulji; pestrobojna mavrica ♪
  22.      pešáčenje  -a s (á) glagolnik od pešačiti: biti vajen pešačenja / polurno pešačenje / vsakodnevno pešačenje v tovarno ♪
  23.      peščén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na pesek: peščeno zrno / peščena plaža; peščena pot, steza; peščena tla / peščen (puščavski) vihar / peščena glina / peščena kopel kopel v zdravilnem pesku / peščeni filter filter, napolnjen s peskom 2. po barvi podoben pesku: mož s peščenimi brki / uniforma peščene barve ◊ agr. peščena kopel kopel v pesku, ki mu je primešan prašek proti mrčesu; etn. peščena ura priprava za merjenje časa v obliki steklene posode, v kateri se droben pesek v določenem času sesuje, pretoči iz zgornjega dela skozi ozko grlo v spodnji del; papir. peščeni papir močen, trpežen papir s prilepljenimi drobci mletega stekla, kremenovega peska za glajenje; teh. peščeni kalup kalup, izdelan iz peska, navadno kremenovega; zool. peščena bolha bolha, katere oplojena samica se zarije v kožico med prsti in za nohte, Tunga penetrans; navadna peščena osa osa, ki izkoplje rov za gnezdo v pesek, Ammophila sabulosa peščéno prisl.: peščeno pobarvati; peščeno bled obraz; peščeno rumen ♪
  24.      peščénčev  -a -o (ẹ̄) pridevnik od peščenec: lapornati in peščenčevi sloji ♪
  25.      peščénec  -nca m (ẹ̄) nestrok. kamnina, sestavljena iz drobnih zrn peska, zlepljenih med seboj z vezivom, strok. peščenjak: kip, zgradba iz peščenca ♪

   9.451 9.476 9.501 9.526 9.551 9.576 9.601 9.626 9.651 9.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA