Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (9.501-9.525)



  1.      penát  -a m () nav. mn., v rimski mitologiji bog zaščitnik hiše in njenih prebivalcev: častiti penate; hišni oltar larov in penatov
  2.      pénav  -a -o prid. (ẹ́) redko penast: bil je ves penav / penava usta
  3.      penčáti  -ám nedov.) nar. primorsko olupljenim, posušenim slivam odstranjevati koščice in jih sploščati: zvečer so prišli penčat penčán -a -o: penčane češplje
  4.      pendánt  tudi pandán -a [prva oblika tudi pandan] m (ā á; ) knjiž. kar je v odnosu do določene druge stvari iste vrste po kaki svoji lastnosti a) nasprotno: pendant mračnim slikam iz predmestja je idilično kmečko življenje / njegova zadnja pesniška zbirka je pendant prejšnji nasprotje b) dopolnjujoče: zadnja novela je pendant k prejšnjim
  5.      péndrek  -a m (ẹ̑) pog. kratka gumijasta palica, ki jo imajo miličniki in policaji; gumijevka: udariti s pendrekom
  6.      penetrácija  -e ž (á) 1. knjiž. postopno širjenje različnih vplivov na druga področja: izvajati ekonomsko penetracijo v kako državo; kulturna, politična penetracija 2. teh. pojav, da kaka snov prodira v drugo snov: penetracija premaza v beton; penetracija kemičnih sredstev v les
  7.      penetrírati  -am nedov. in dov. () 1. knjiž. postopno se širiti na druga področja: kapital penetrira v kako državo 2. teh. prodirati v drugo snov: impregnacijsko sredstvo penetrira v les
  8.      pénez  -a m (ẹ̑) nekdaj novec majhne vrednosti: plačal je štirideset penezov // ekspr. denar sploh: kdaj bom dobil peneze; nikoli nima penezov ◊ jur. penez podložnikova dajatev v denarju za uporabo zemljišča; krvavi penez krvavi denarič
  9.      pénge  in péngö -a [-ge] m (ẹ̑) do 1946 madžarska denarna enota: sto pengov
  10.      péni  -ja m (ẹ̑) kovanec v vrednosti ene stotinke funta šterlinga: deset penijev
  11.      peníca  tudi pénica -e ž (í; ẹ́) ptica pevka s šilastim, nekoliko ukrivljenim kljunom: v grmovju se oglaša penica; gnezdo penic ♦ zool. pisana penica s pisanim perjem in močnim rjavkasto rumenim kljunom, Sylvia nisoria; siva penica rdečkasto rjavkaste barve s sivo kapico na glavi, Sylvia communis; sivoglava penica katere petje je podobno klopotanju mlinskih koles, Sylvia curruca
  12.      penicilín  -a m () farm. antibiotik proti vnetju: vbrizgniti penicilin; zdraviti s penicilinom; uporaba penicilina
  13.      penicilínski  -a -o prid. () nanašajoč se na penicilin: penicilinsko zdravljenje / penicilinsko zdravilo
  14.      penílen  -lna -o prid. () ki povzroča penjenje: penilno sredstvo
  15.      penílo  -a s (í) teh. snov, ki povzroča penjenje: dodati zmesi penilo
  16.      penína  -e ž () knjiž. peneče (se) vino: piti penino ♦ agr. radgonska penina
  17.      pénis  -a m (ẹ̑) anat. moški spolni ud: erekcija penisa
  18.      péniti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) povzročati nastanek pen na tekočini: čoln je s hitrim brazdanjem penil vodo péniti se 1. postajati penast: juha, vino, voda se peni; pri kuhanju se mleko zelo peni / ekspr. pred menoj so se penili igrivi valovi peneč se premikali 2. postajati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se peni; peniti se od jeze / usta se mu penijo (od jeze) / konjem, volom so se penili gobci // pog., ekspr. jeziti se, razburjati se: kaj se peniš; to se bo penila, ko bo izvedela penèč -éča -e: plaval je proti čolnu, peneč vodo; valovi so peneč se pljuskali na krov; vpil je, peneč se od jeze; peneči se valovi ♦ agr. peneče (se) vino vino, ki ima dosti ogljikovega dioksida; sam.: popiti kozarec penečega pénjen -a -o: grad. penjeni beton mehurčast beton, izdelan iz finega peska, cementa, vode in z dodatkom penila
  19.      pénja  -e ž (ẹ̄) knjiž. železna priprava, zlasti za začasno spenjanje lesenih delov: zabiti penjo v trama; s penjo pritrditi hlod na kozo
  20.      penjáča  -e ž (á) knjiž. železna priprava, zlasti za začasno spenjanje lesenih delov: zabiti penjačo v trama
  21.      pénjenje  -a s (ẹ́) glagolnik od peniti: penjenje mleka; voda se je prelivala brez penjenja
  22.      pènk  medm. () posnema visok glas pri udarcu, trku ob trdo snov: penk, je udaril kamen, ki je priletel s skale; pritisnil je na petelina in sprožil: penk
  23.      pénkalo  tudi penkálo -a s (ẹ̑; á) žarg. nalivno pero: posodi mi penkalo
  24.      pénki  m neskl. (ẹ̑) žarg., v zvezi penki penki denar: ima dosti, veliko penki penki
  25.      pénklúb  in Pénklúb -a m (ẹ̑-) kratica mednarodno združenje književnikov: kongres penkluba

   9.376 9.401 9.426 9.451 9.476 9.501 9.526 9.551 9.576 9.601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA