Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (9.226-9.250)
- ostríženec -nca m (ȋ) ekspr. kdor ima ostrižene lase: mali ostriženec ♪
- ostríženka -e ž (ȋ) ekspr. ženska, ki ima ostrižene lase: ostriženke in dolgolaske ♪
- ostrokóten -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki ima ostre kote: ostrokotne črke ♦ geom. ostrokotni trikotnik trikotnik, ki ima vse kote ostre ♪
- ostrolísten -tna -o prid. (ȋ) bot., v zvezah: ostrolistni beluš zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi nepravimi listi, Asparagus acutifolius; ostrolistni javor javor s peterokrpimi listi, ki imajo listne zobce podaljšane v dolge konice, Acer platanoides; ostrolistni slezenovec rastlina z dlanasto deljenimi listi in rdečimi ali bledo rožnatimi cveti, Malva alcea ♪
- ostroúmen -mna -o prid. (ú ū) sposoben hitro dojemati in zelo prodorno misliti: ostroumen človek; fant je ostroumen in priden / ostroumne misli; ostroumna pripomba ostroúmno prisl.: vprašanje je zelo ostroumno rešil ♪
- ostrovíden -dna -o prid. (í ȋ) ki ostro, zelo dobro vidi: ostrovidni fantje so ga zagledali že v daljavi; ostrovidni Indijanci // knjiž. ki zna ostro, zelo dobro opazovati: odgovornost ga je naredila ostrovidnega ♪
- ostróžen -a -o prid. (ọ̑) ki ima (nadete) ostroge: ostroženi škornji ♦ bot. ostroženi venčni listi listi, ki se podaljšujejo v ostrogo ♪
- ostróžen -žna -o (ọ̑) pridevnik od ostroga: ostrožno kolesce ♪
- ostúden -dna -o prid., ostúdnejši (ú ū) nav. ekspr. 1. ki vzbuja gnus: ostudna golazen; ta jed je ostudna / ostuden prizor / ta človek je ostuden / odkrili so ostuden zločin; to je ostudna laž 2. z dajalnikom neprijeten, zoprn: hinavci so mi ostudni / v šoli mu je bila slovnica ostudna ● zastar. ima ostudno bolezen spolno bolezen ostúdno prisl.: ostudno se spačiti; ostudno sladke besede ♪
- osúmljenec -nca m (ȗ) kdor je osumljen: sumijo, da je bil požar podtaknjen in so osumljenca že priprli; politični osumljenci ♪
- osúmljenka -e ž (ȗ) ženska, ki je osumljena: objavili so opis osumljenke ♪
- osúpnjenje -a s (ȗ) glagolnik od osupniti: prizor je vzbudil osupnjenje vseh navzočih / beseda ga je zbudila iz osupnjenja osuplosti ♪
- osúpnjenost -i ž (ȗ) knjiž. osuplost: njene oči so izražale osupnjenost; od osupnjenosti je kar obstal ♪
- osuševálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na osuševanje: osuševalna dela / osuševalni jarki; osuševalne naprave ♪
- osvajálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na osvajanje: osvajalna politika / osvajalne vojne / osvajalna taktika pri vzponu / osvajalna moč njegovih pesmi ♪
- osvéščenost -i ž (ẹ̑) lastnost osveščenega človeka: manjka jim osveščenosti; družbena, kulturna, politična osveščenost ♪
- osveščeválen -lna -o prid. (ȃ) ki osvešča: osveščevalna vloga knjige / osveščevalno hotenje ♪
- osvetlítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na osvetlitev: osvetlitvene naprave; vhodna vrata so navadno brez osvetlitvenih odprtin / osvetlitveni čas ♪
- osvetljênost -i ž (é) 1. lastnost, značilnost osvetljenega: slaba osvetljenost ceste / ekspr. pomanjkljiva osvetljenost problema ♦ fot. nepravilna osvetljenost filma; gled. osvetljenost odra 2. fiz. razmerje med svetlobnim tokom in osvetljeno površino pri pravokotnem vpadu: osvetljenost prostorov je šestdeset luksov; enota, priprava za merjenje osvetljenosti ♪
- osvetljeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na osvetljevanje: osvetljevalne luči, naprave ♪
- osvežílen -lna -o prid. (ȋ) ki osveži, osvežuje: osvežilen veter; osvežilna kopel, pijača osvežílno prisl.: ta sok deluje osvežilno ♪
- osvobodílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na osvoboditev: osvobodilna gibanja zatiranih narodov // nanašajoč se na osvoboditev jugoslovanskih narodov med drugo svetovno vojno: krepitev osvobodilnega gibanja po italijanski kapitulaciji / osvobodilni boj slovenskega naroda; Osvobodilna fronta (slovenskega naroda) [OF] slovenska narodnoosvobodilna organizacija, ustanovljena 27. aprila 1941 ♪
- osvobojênec -nca m (é) kdor je osvobojen: osvobojenci so se zbrali pred taboriščem ♦ zgod. osvobojenec pri starih Rimljanih nekdanji suženj, ki mu je gospodar dal svobodo ♪
- osvobojênje -a s (é) glagolnik od osvoboditi: osvobojenje domovine / osvobojenje umetnosti od religije ♪
- osvobojênka -e ž (é) ženska oblika od osvobojenec: osvobojenci in osvobojenke ♪
9.101 9.126 9.151 9.176 9.201 9.226 9.251 9.276 9.301 9.326