Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (9.226-9.250)



  1.      ostríženec  -nca m () ekspr. kdor ima ostrižene lase: mali ostriženec
  2.      ostríženka  -e ž () ekspr. ženska, ki ima ostrižene lase: ostriženke in dolgolaske
  3.      ostrokóten  -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki ima ostre kote: ostrokotne črke ♦ geom. ostrokotni trikotnik trikotnik, ki ima vse kote ostre
  4.      ostrolísten  -tna -o prid. () bot., v zvezah: ostrolistni beluš zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi nepravimi listi, Asparagus acutifolius; ostrolistni javor javor s peterokrpimi listi, ki imajo listne zobce podaljšane v dolge konice, Acer platanoides; ostrolistni slezenovec rastlina z dlanasto deljenimi listi in rdečimi ali bledo rožnatimi cveti, Malva alcea
  5.      ostroúmen  -mna -o prid. (ú ū) sposoben hitro dojemati in zelo prodorno misliti: ostroumen človek; fant je ostroumen in priden / ostroumne misli; ostroumna pripomba ostroúmno prisl.: vprašanje je zelo ostroumno rešil
  6.      ostrovíden  -dna -o prid.) ki ostro, zelo dobro vidi: ostrovidni fantje so ga zagledali že v daljavi; ostrovidni Indijanci // knjiž. ki zna ostro, zelo dobro opazovati: odgovornost ga je naredila ostrovidnega
  7.      ostróžen  -a -o prid. (ọ̑) ki ima (nadete) ostroge: ostroženi škornji ♦ bot. ostroženi venčni listi listi, ki se podaljšujejo v ostrogo
  8.      ostróžen  -žna -o (ọ̑) pridevnik od ostroga: ostrožno kolesce
  9.      ostúden  -dna -o prid., ostúdnejši (ú ū) nav. ekspr. 1. ki vzbuja gnus: ostudna golazen; ta jed je ostudna / ostuden prizor / ta človek je ostuden / odkrili so ostuden zločin; to je ostudna laž 2. z dajalnikom neprijeten, zoprn: hinavci so mi ostudni / v šoli mu je bila slovnica ostudna ● zastar. ima ostudno bolezen spolno bolezen ostúdno prisl.: ostudno se spačiti; ostudno sladke besede
  10.      osúmljenec  -nca m () kdor je osumljen: sumijo, da je bil požar podtaknjen in so osumljenca že priprli; politični osumljenci
  11.      osúmljenka  -e ž () ženska, ki je osumljena: objavili so opis osumljenke
  12.      osúpnjenje  -a s () glagolnik od osupniti: prizor je vzbudil osupnjenje vseh navzočih / beseda ga je zbudila iz osupnjenja osuplosti
  13.      osúpnjenost  -i ž () knjiž. osuplost: njene oči so izražale osupnjenost; od osupnjenosti je kar obstal
  14.      osuševálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na osuševanje: osuševalna dela / osuševalni jarki; osuševalne naprave
  15.      osvajálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na osvajanje: osvajalna politika / osvajalne vojne / osvajalna taktika pri vzponu / osvajalna moč njegovih pesmi
  16.      osvéščenost  -i ž (ẹ̑) lastnost osveščenega človeka: manjka jim osveščenosti; družbena, kulturna, politična osveščenost
  17.      osveščeválen  -lna -o prid. () ki osvešča: osveščevalna vloga knjige / osveščevalno hotenje
  18.      osvetlítven  -a -o prid. () nanašajoč se na osvetlitev: osvetlitvene naprave; vhodna vrata so navadno brez osvetlitvenih odprtin / osvetlitveni čas
  19.      osvetljênost  -i ž (é) 1. lastnost, značilnost osvetljenega: slaba osvetljenost ceste / ekspr. pomanjkljiva osvetljenost problema ♦ fot. nepravilna osvetljenost filma; gled. osvetljenost odra 2. fiz. razmerje med svetlobnim tokom in osvetljeno površino pri pravokotnem vpadu: osvetljenost prostorov je šestdeset luksov; enota, priprava za merjenje osvetljenosti
  20.      osvetljeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na osvetljevanje: osvetljevalne luči, naprave
  21.      osvežílen  -lna -o prid. () ki osveži, osvežuje: osvežilen veter; osvežilna kopel, pijača osvežílno prisl.: ta sok deluje osvežilno
  22.      osvobodílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na osvoboditev: osvobodilna gibanja zatiranih narodov // nanašajoč se na osvoboditev jugoslovanskih narodov med drugo svetovno vojno: krepitev osvobodilnega gibanja po italijanski kapitulaciji / osvobodilni boj slovenskega naroda; Osvobodilna fronta (slovenskega naroda) [OF] slovenska narodnoosvobodilna organizacija, ustanovljena 27. aprila 1941
  23.      osvobojênec  -nca m (é) kdor je osvobojen: osvobojenci so se zbrali pred taboriščem ♦ zgod. osvobojenec pri starih Rimljanih nekdanji suženj, ki mu je gospodar dal svobodo
  24.      osvobojênje  -a s (é) glagolnik od osvoboditi: osvobojenje domovine / osvobojenje umetnosti od religije
  25.      osvobojênka  -e ž (é) ženska oblika od osvobojenec: osvobojenci in osvobojenke

   9.101 9.126 9.151 9.176 9.201 9.226 9.251 9.276 9.301 9.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA