Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (8.876-8.900)



  1.      okreníti  okrénem dov. ( ẹ́) knjiž. obrniti: okreniti ladjo / okreniti glavo na desno; ko ga je zaslišal, se je okrenil; okreniti se od vrat; okreniti se k občinstvu, proti občinstvu / stvar se je okrenila na bolje ∙ knjiž. okreniti pogovor začeti se pogovarjati o čem drugem
  2.      okrepčeválen  -lna -o prid. () krepčilen, krepilen: okrepčevalna pijača
  3.      okrepčílen  -lna -o prid. () ki da moč, krepkost: okrepčilna pijača
  4.      okrepenélost  -i ž (ẹ́) knjiž. trdost, otrplost: okrepenelost rok / duševna okrepenelost
  5.      okrepenéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. otrdeti (od mraza): roke so mu okrepenele / zemlja je od ognja okrepenela; pren. obe politični stranki sta polagoma okrepeneli ∙ knjiž. listi so porjaveli in okrepeneli se posušili in zgrbančili okrepenèl in okrepenél -éla -o: okrepenelo telo; bil je kakor okrepenel od strahu
  6.      okréten  -tna -o prid., okrétnejši (ẹ́ ẹ̄) raba peša gibčen, prožen: okreten plesalec; okretna žival / okreten pri delu ∙ ekspr. okreten organizator spreten, iznajdljiv
  7.      okŕnjenec  -nca m () ekspr. kdor ima okrnjen kak organ, del telesa: skrbeti za okrnjence // kdor zaostane v rasti, razvoju: zaradi pomanjkljive nege zrasti v okrnjenca
  8.      okŕnjenost  -i ž () stanje okrnjenega: okrnjenost uda / okrnjenost črtice
  9.      okroglolíčen  -čna -o prid. ( ) ki ima okrogla lica: okrogloličen otrok / okrogloličen obraz
  10.      okroglolísten  -tna -o prid. () ki ima okrogle liste: okroglolistna rastlina ♦ bot. okroglolistni mošnjak; okroglolistna rosika
  11.      okróžen 1 -žna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na okrožje: okrožne meje / okrožni sekretar / okrožna konferenca / okrožni urad v stari Avstriji organ državne oblasti, ki ga vodi predstojnik političnega okrožja; okrožni zdravnik v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji uradno določen zdravnik, ki nadzoruje določene naloge, obveznosti zdravnikov v okrožjujur. okrožno sodišče prvostopenjsko sodišče za važnejše pravne zadeve in drugostopenjsko sodišče za navadne pravne zadeve
  12.      okróžen 2 -žna -o prid. (ọ́) knjiž., redko krožen: okrožna cesta naj bi bila meja mestnega naselja
  13.      okrúšenost  -i ž (ū) stanje, lastnost okrušenega: zaradi okrušenosti je kipec manj vreden
  14.      okrúten  -tna -o prid., okrútnejši (ú ū) ki v svojem ravnanju, zlasti v odnosu do ljudi, živali uporablja veliko nasilje, velik pritisk: okruten gospodar, morilec / okruten izraz, obraz / okrutni udarci; okrutno ravnanje / okrutna zver krvoločna // ekspr. zelo hud: okrutna zima / prvo in najokrutnejše razočaranje v njegovem življenju okrútno prisl.: okrutno so ga umorili; okrutno so ga zasmehovali
  15.      oksálen  -lna -o prid. () kem., v zvezi oksalna kislina organska kislina, ki je v zajčji deteljici, zelenjavi, sadju: obarjati kalcij z oksalno kislino; soli oksalne kisline
  16.      oksidatíven  -vna -o prid. () kem. ki sprejema elektrone: oksidativna atmosfera / oksidativne spremembe oksidacijsketeh. oksidativni plamen plamen, v katerem kovine in elementi njihovih zlitin delno oksidirajo
  17.      oksíden  -dna -o prid. () nanašajoč se na oksid: očistiti oksidno plast; oksidne spojine ♦ metal. oksidna kožica tanka oksidna plast na površini kovine; min. oksidna ruda ruda, v kateri je kovina v rudnini vezana na kisik
  18.      oksigén  -a m (ẹ̑) kem. kisik: spajanje z oksigenom
  19.      oktáven  -vna -o prid. () nanašajoč se na oktav: knjiga oktavnega formata
  20.      okulístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na okuliste ali okulistiko: okulistični oddelek
  21.      okúlten  -tna -o prid. () 1. knjiž. neviden, skriven: okultni vzroki ♦ med. okultna krvavitev krvavitev, ki je ugotovljiva le z laboratorijsko preiskavo, prikrita krvavitev // skrivnosten, nerazumljiv: nastopa kot okultni modrec; okultni pojavi 2. okultističen: okultne skrivnosti / okultne vede / okultna psihologija psihologija, ki proučuje okultne pojave
  22.      okultístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na okultiste ali okultizem: okultistični sestanki / okultistične vede
  23.      okúsen 1 -sna -o prid., okúsnejši (ú ū) 1. ki ima prijeten okus: okusna hrana; pripravlja zelo okusne jedi; okusna pečenka / ta rastlina je znana po velikih okusnih sadovih 2. ki ustreza merilom o lepem, primernem, skladnem: nosila je zelo okusno obleko; okusna oprema knjige; cvetlice v okusnih vazah; razstava je bila lepša in okusnejša kot lani / ekspr. napisi niso bili ravno okusni niso bili primerni okúsno prisl.: okusno se oblačiti; okusno pripravljati hrano; okusno počesani lasje; okusno urejeno stanovanje
  24.      okúsen 2 -sna -o prid. () nanašajoč se na okus: okusni organ; okusni živec / okusni občutki; okusna značilnost pijače
  25.      okušálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na okušanje: okušalna sposobnost / okušalni organ organ za zaznavanje okusaanat. okušalne brbončice

   8.751 8.776 8.801 8.826 8.851 8.876 8.901 8.926 8.951 8.976  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA