Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (8.701-8.725)



  1.      odmíčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na odmik: odmična hitrost ♦ strojn. odmična gred gred, ki odmika ventile s sedežev
  2.      odnôsen  -sna -o prid. (ó ō) knjiž. ki je v določenem odnosu s čim drugim: odnosna povezanost med stvarmi / odnosni pojmi relativni / preden je začel pisati študijo, si je prebral več odnosnih del del, ki se nanašajo na problematikolingv. odnosna beseda odnosnica odnôsno prisl., pisar., v vezniški rabi ali, oziroma: sestanka naj se udeleži predsednik odnosno njegov namestnik / zglasite se v računovodstvu odnosno v blagajni
  3.      odnožênje  -a s (é) glagolnik od odnožiti: delati poskoke na eni nogi z odnoženjem druge; odnoženje in prinoženje
  4.      odobrênje  -a s (é) kar izraža soglasje z željo, prošnjo, da se kaj dobi, doseže: dobiti odobrenje direkcije // glagolnik od odobriti: čakati na odobrenje kredita / poslati knjigo v odobrenje; z odobrenjem vlade
  5.      odobrítven  -a -o () pridevnik od odobritev: odobritvena listina
  6.      odpáden  -dna -o prid. (ā) 1. ki se zaradi izrabljenosti ali neuporabnosti za prvotni namen odstrani, izloči: odpadni les, papir; odpadni gradbeni material; odpadni produkti pri proizvodnji; kupovati odpadne surovine; ogrevanje z odpadno vodo termoelektrarn / odpadna voda voda iz gospodinjstev, industrijske dejavnosti, pomešana z odpadnimi snovmistrojn. odpadna para para, ki se po uporabi v stroju, napravi še izkoristi; odpadno olje olje, ki je za prvotni namen že izrabljeno 2. nanašajoč se na odpad: odpadni čas za listje / odpadni fanatizem odpadniški
  7.      odpénjanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od odpenjati: odpenjanje in zapenjanje gumbov / pripenjanje in odpenjanje vagonov
  8.      odpénjati  -am nedov. (ẹ̑) dajati v tak položaj, da česa ne povezuje ali ne pritrjuje k čemu: odpenjati gumb, zaponko / odpenjati obleko gumbe na njej // delati, da kaj preneha biti pritrjeno, nameščeno z zaponko, gumbom: odpenjati okraske / odpenjati živino od jasli
  9.      odpirálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na odpiranje: odpiralni mehanizem dežnika / v rudniku so stekla odpiralna in pripravljalna dela
  10.      odpláčen  -čna -o prid. (á) jur. nanašajoč se na plačilo, povračilo: odplačni in neodplačni posli
  11.      odplačílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na odplačilo: določiti odplačilne pogoje / odplačilni roki; odplačilna pogodba
  12.      odplakoválen  -lna -o prid. () namenjen za odplakovanje: odplakovalne naprave / odplakovalni sistem
  13.      odpoklícen  -cna -o prid. () polit., v zvezi odpoklicno pismo listina, ki jo diplomatski predstavnik ob premestitvi, upokojitvi izroči poglavarju tuje države
  14.      odpóren 1 -rna -o prid., odpórnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki ne zboli, se ne okuži hitro: otrok je zelo odporen; postati odporen proti infekciji 2. sposoben, usposobljen prenesti negativne okoliščine, vplive: odporen les; ti bacili so zelo odporni; steklo, odporno proti visoki temperaturi / gojiti sorte jabolk, odporne proti pozebi ● zastar. nikoli ni bil odporen očetu se ni upiral
  15.      odpóren 2 -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odpor: odporne tendence / opaziti sovražnikovo odporno točko
  16.      odpóveden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odpoved: odpovedni pogoji; odpovedni rok / odpovedna izjava / pesem izraža odpovedno razpoloženje
  17.      odpraševálen  -lna -o prid. () teh. s katerim se odstranjuje prah: odpraševalni filtri; odpraševalna naprava
  18.      odpráven  -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na odpravo: odpravni postopek ♦ ptt odpravni oddelek odpravništvo
  19.      odprémen  -mna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na odpremo: odpremni oddelek / odpremni dokumenti
  20.      odpŕtosten  -tna -o prid. () lingv. nanašajoč se na odprtost, razmaknjenost: odprtostna stopnja govorilnih organov
  21.      odpústen 1 -tna -o prid. () nanašajoč se na odpust: odpustni razlog / odpustna listina; odpustno potrdilo; odpustno spričevalo
  22.      odpústen 2 -tna -o prid. (ú) knjiž. odpustljiv: težko odpustna zmota
  23.      odpuščênec  -nca m (é) kdor je odpuščen: odpuščenec iz vojske
  24.      odpuščênje  -a s (é) star. odpuščánje: prositi za odpuščenje
  25.      odredbodájen  -jna -o prid. (ā) jur. ki daje odredbe, odloke, ukaze: odredbodajna oblast

   8.576 8.601 8.626 8.651 8.676 8.701 8.726 8.751 8.776 8.801  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA