Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (7.926-7.950)


  1.      nèpróžen  -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni prožen: neprožna snov / neprožen človek / neprožna politika ♦ fiz. neprožna deformacija sprememba oblike, ki ostane tudi potem, ko sila ne deluje več ♪
  2.      nèráben  -bna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) neuporaben: nerabni predmeti na podstrešju / zdravnik mu je povedal, da bo noga še precej časa nerabna ♪
  3.      nèrábljen  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni rabljen: nerabljen papir / soba je bila dolgo zaprta, nerabljena / na postelji je ležala nerabljena odeja nova ♪
  4.      nèracionálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) knjiž. negospodaren, neekonomičen: neracionalen način dela; neracionalna poraba denarja; raztresenost obratov je neracionalna // nerazumski: neracionalni svet v človeku nèracionálno prisl.: neracionalno gospodariti ♪
  5.      nèradodáren  -rna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) nasproten, drugačen od radodarnega: to je varčen in neradodaren človek / ekspr. skopa, neradodarna zemlja nerodovitna, slaba ♪
  6.      nèradovóljen  -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) star. neprostovoljen: neradovoljno delo / bili so neradovoljne priče neprijetnemu dogodku ♪
  7.      nèrahločúten  -tna -o prid. (ȅ-ū) ki ni rahločuten: nerahločutna, celo groba ženska / nerahločutno govorjenje / evfem. nerahločutno ravnanje, vedenje brezobzirno nèrahločútno prisl.: nerahločutno spraševati ♪
  8.      nèránjen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni ranjen: neranjeni borci / pomagal si je z neranjeno roko; pren., knjiž. njegov neranjeni duh išče lepoto ♪
  9.      nèráven  -vna -o prid. (ȅ-á) 1. nasproten, drugačen od ravnega: neravna črta; hiše so stale v neravni vrsti / tam je neraven svet; neravna tla / neraven strop hrapav ♦ min. neravni prelom prelom, pri katerem ploskev zaradi različne debeline posameznih zrn ni ravna 2. zastar. neenak, neenakovreden: zavedal se je, da mu je neraven 3. zastar. lih, neparen: ravne in neravne hišne številke ♪
  10.      nèrazcépen  -pna -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki se ne da razcepiti, razdeliti: trdo, nerazcepno poleno ♦ mat. nerazcepna enačba enačba, v kateri ni mogoče nobene strani razstaviti na faktorje ♪
  11.      nèrazcépljen  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni razcepljen: še nerazcepljena polena / nastopiti kot nerazcepljena skupina ♪
  12.      nèrazcvetèn  -êna -o [tudi vǝt] prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni razcveten: nerazcvetena vrtnica ♪
  13.      nèrazčíščen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) nepojasnjen, nejasen: nerazčiščeni vzroki; ostalo je še veliko nerazčiščenih vprašanj / nerazčiščeni pojmi; njegov položaj v službi je še vedno nerazčiščen ♪
  14.      nèrazčlénjen  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni razčlenjen: nerazčlenjena pokrajina / gladka, nerazčlenjena skala / nerazčlenjene misli ♦ arhit. nerazčlenjena fasada ♪
  15.      nèrazdélen  -lna -o prid. (ȅ-ẹ̄) knjiž. nerazdeljiv: kmetije bi morale biti nerazdelne ♦ jur. nerazdelna obveznost obveznost, pri kateri več dolžnikov dolguje celotno plačilo, izpolnitev obveznosti upniku; solidarna obveznost nèrazdélno prisl.: biti nerazdelno odgovoren ♪
  16.      nèrazdeljèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni razdeljen: polje je bilo od daleč videti nerazdeljeno / nerazdeljen dobiček ♪
  17.      nèrazdrúžen  -žna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) ekspr. ki se ne da razdružiti, ločiti: nerazdružna zveza / nerazdružna prijatelja zelo velika, dobra nèrazdrúžno prisl.: nacionalna in idejna enotnost sta nerazdružno povezani ♪
  18.      nèrazdvójen  -jna -o prid. (ȅ-ọ̄) publ. neločljiv, nerazdružen: nerazdvojna zveza nèrazdvójno prisl.: nerazdvojno povezan s čim ♪
  19.      nèrazgonéten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) zastar. skrivnosten, nenavaden: njegovo nerazgonetno življenje / nerazgonetne uganke nerešljive, nerazrešljive ♪
  20.      nèrazjásnjen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni razjasnjen, ni pojasnjen: nerazjasnjena teorija / ostalo je še nekaj nerazjasnjenih vprašanj / redko nerazjasnjeni pojmi nedoločeni, neopredeljeni ♪
  21.      nèrazjásnjenost  -i ž (ȅ-ȃ) lastnost, značilnost nerazjasnjenega: nerazjasnjenost vprašanja je privedla do nesporazuma / redko nerazjasnjenost pojmov nedoločenost, neopredeljenost ♪
  22.      nèrazkrojèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni razkrojen: nerazkrojene snovi ♪
  23.      nèrazlóčen  -čna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni razločen, ni jasen: govori z nerazločnim glasom; zaslišal je nerazločen šum; mrmral je nerazločne besede / nerazločna izgovarjava; nerazločna pisava / nerazločne slutnje ● zastar. nerazločna snov nedeljiva, neločljiva nèrazlóčno prisl.: nerazločno govoriti, pisati; nerazločno videti; sam.: zašepetal je nekaj nerazločnega ♪
  24.      nèrazložèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni razložen, ni pojasnjen: nerazložena teorija; nerazloženo stališče / nerazloženo besedilo ♪
  25.      nèrazpóčen  -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni razpočen: še nerazpočene makove glavice / nerazpočene granate neeksplodirane ♪

   7.801 7.826 7.851 7.876 7.901 7.926 7.951 7.976 8.001 8.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA