Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (7.626-7.650)



  1.      nèodjenljívost  -i ž (-í) raba peša nepopustljivost: nasprotoval mu je z vso svojo neodjenljivostjo / neodjenljivost pri delu vztrajnost
  2.      nèodkritosŕčen  -čna -o prid. (-) ki mu manjka odkritosrčnosti: neodkritosrčen človek / neodkritosrčen odnos do ljudi
  3.      nèodlóčen  -a -o prid. (-ọ́) 1. ki se (še) ni odločil: glede nadaljnjega študija je še neodločen; bila je še neodločena, kam naj gre 2. ki (še) ni odločen: tekma je še neodločena / knjiž. vprašanje je še neodločeno nerešenošport. neodločeni izid, rezultat izid, rezultat, pri katerem sta dosegla nasprotna igralca, nasprotni moštvi enako število točk, isti čas nèodlóčeno prisl.: moštvi sta igrali neodločeno; neodločeno je prijel za kljuko in počasi vstopil
  4.      nèodlóčen  -čna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki mu manjka odločnosti: neodločen človek; dekle je preveč neodločno / odgovoril je z neodločnim glasom; hodil je s plašnim, neodločnim korakom nèodlóčno prisl.: neodločno odgovoriti
  5.      nèodlóčenost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost neodločenega: zaradi njegove neodločenosti stvar ni mogla steči / neodločenost tekme
  6.      nèodločílen  -lna -o prid. (-) ki ni odločilen: neodločilno mnenje, stališče
  7.      nèodlóžen  -žna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) knjiž. neodložljiv: neodložni opravki
  8.      nèodméven  -vna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) ki ni odmeven: za poskuse so potrebovali neodmeven prostor / publ. neodmevni znanstveni izsledki; neodmevna literatura
  9.      nèodpláčen  -čna -o prid. (-á) jur. nanašajoč se na dajatev brez plačila, povračila: neodplačen prenos premoženja
  10.      nèodpóren  -rna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) 1. ki ni odporen: neodpornemu človeku je bolezen še bolj nevarna / neodporen material; ta sorta žita je proti mrazu zelo neodporna 2. med. katerega organizem slabo ali sploh ne prenaša določene snovi: bolnik je neodporen proti zdravilom, za zdravila
  11.      nèodpústen  -tna -o prid. (-ú) knjiž. neodpustljiv: neodpustna žalitev / neodpustna napaka
  12.      nèodréšen  -a -o prid. (-ẹ́) 1. rel. ki ni odrešen: neodrešeno človeštvo 2. vznes. ki pripada narodu, katerega večina živi v drugi državi: skrbeti za neodrešene brate / neodrešeni kraji
  13.      nèodvísen  -sna -o prid. (-) 1. ki ni odvisen: sin je že v službi in neodvisen od staršev / volilni organi so od drugih državnih organov neodvisni jim niso podrejeni // svoboden, samostojen: razmere so se spremenile, ko je dežela postala neodvisna / bil je neodvisna ustvarjalna osebnost 2. ki ne pripada nobeni skupini, stranki: neodvisen časopis, list ◊ mat. neodvisna spremenljivka količina, od katere je odvisna vrednost druge količine; polit. neodvisna levica nèodvísno prisl.: delovati neodvisno od človekove volje
  14.      nèodvráten  -tna -o prid. (-ā) zastar. neodvrnljiv, neizogiben: njegov odhod je bil neodvraten / neodvratna usoda
  15.      nèodvzéten  -tna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) knjiž. neodvzemljiv: neodvzetna pravica
  16.      néofašístičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na neofašiste ali neofašizem: neofašistična organizacija, skupina / neofašistične demonstracije
  17.      nèoficiálen  -lna -o prid. (-) publ. neuraden: neoficialni del sprejema / nekaj časa je bil tudi neoficialni dramaturg v gledališču / neoficialen razgovor
  18.      neogén  -a m (ẹ̑) geol. mlajši terciar
  19.      nèogíben  -bna -o prid. (-) raba narašča neizogiben, neizbežen: neogibna usoda; nesreča je bila neogibna / ekspr. družinski sprehodi so bili zanj neogibno zlo / ti ukrepi so bili neogibni
  20.      nèogróžen  -a -o tudi nèogrožèn -êna -o prid. (-ọ̄; - -é) ki ni ogrožen: ti kraji so bili med vojno neogroženi; zdravstveno neogroženi učenci
  21.      néokapitalístičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na neokapitalizem: neokapitalistični razvoj / neokapitalistično podjetje
  22.      nèokléščen  -a -o prid. (-ẹ̄) ki ni okleščen: neokleščeno drevo / neokleščena veja; pren., ekspr. fant je še precej neokleščen
  23.      néokolonialístičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na neokolonializem: nasprotovati imperialističnim in neokolonialističnim interesom
  24.      neokóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. okoren, neroden: neokoren človek / stare, neokorne puške
  25.      nèokrašèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni okrašen: zapuščen, neokrašen grob; neokrašena okna

   7.501 7.526 7.551 7.576 7.601 7.626 7.651 7.676 7.701 7.726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA