Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (76-100)



  1.      encimátski  -a -o prid. () nanašajoč se na encim: encimatske spremembe v živilu; encimatsko delovanje
  2.      encímski  -a -o prid. () nanašajoč se na encim: encimski vpliv; encimsko delovanje / encimska kemija
  3.      encistírati se  -am se dov. in nedov. () biol. v neugodnih življenjskih razmerah se obdati s trdnim ovojem: evglena se encistira encistíran -a -o: encistirana pražival
  4.      endekasílabo  -a m () lit. enajsterec
  5.      endém  -a m (ẹ̑) biol. endemit: med rastlinami v naših gorah je precej endemov
  6.      endémen  -mna -o prid. (ẹ̑) biol. omejen na določen kraj, določeno področje: endemne živalske vrste
  7.      endémičen  -čna -o prid. (ẹ́) knjiž. omejen na določen kraj, določeno področje: endemične bolezni; endemična favna, flora; endemična hudodelstva
  8.      endemíja  -e ž () med. bolezen, omejena na določen kraj, določeno področje
  9.      endemít  -a m () biol. rastlinska ali živalska vrsta, ki živi samo na določenem kraju, določenem področju: človeška ribica je naš znameniti endemit; med naše endemite spada zlasti kranjski jeglič
  10.      endívija  -e ž (í) jesenska solata s trdimi listi: saditi endivijo; zavezovati endivijo povezovati liste posamezne rastline, da postanejo belo rumene barve
  11.      endo...  ali éndo... predpona v sestavljenkah (ẹ̑) za izražanje notranjosti: endogamija, endokarditis, endoparazit
  12.      endogámen  -mna -o prid. (ā) nanašajoč se na endogamijo: endogamna plemena
  13.      endogamíja  -e ž () sklepanje zakonskih zvez samo med pripadniki iste etnične, rasne, verske skupnosti
  14.      endogén  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki deluje od znotraj, notranji: endogeni faktorji nastanka bolezni; človeka oblikujejo endogeni in eksogeni vplivi; endogeni vzroki hudodelstvenosti ♦ geol. endogene sile sile, ki imajo svoj izvor v zemeljski obli
  15.      endokardítis  -a m () med. vnetje notranje srčne mrene
  16.      endokrín  -a -o prid. () anat., v zvezi endokrina žleza žleza, ki izloča neposredno v kri ali mezgo, žleza z notranjim izločanjem
  17.      éndokrinologíja  -e ž (ẹ̑-) med. nauk o delovanju endokrinih žlez in njihovih izločinah
  18.      éndoparazít  -a m (ẹ̑-) biol. zajedavec, ki živi v notranjosti gostitelja, notranji zajedavec
  19.      endoskóp  tudi endoskòp -ópa m (ọ̑; ọ́) med. priprava za preiskovanje votlih organov in telesnih votlin z ogledovanjem
  20.      endoskopíja  -e ž () med. preiskovanje votlih organov in telesnih votlin z ogledovanjem: aparat za endoskopijo
  21.      endospêrm  -a m (ē) bot. z rezervnimi snovmi napolnjeni del semena enokaličnic, hranilno tkivo
  22.      endotêrmen  -mna -o prid. () kem. pri katerem se porablja toplota: endotermen proces; endotermna reakcija
  23.      endotêrmičen  -čna -o prid. (é) kem. endotermen: endotermičen proces
  24.      ênekráti  in êne kráti prisl. (é-á) zastar. nekajkrat: šel je enekrati po izbi gor in dol
  25.      eneolít  -a m () arheol. bakrena doba: najdba iz eneolita

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA