Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (7.401-7.425)



  1.      nèizpríjen  tudi nèspríjen -a -o prid. (-) ekspr. ki ni izprijen: dobro, neizprijeno dekle
  2.      nèizprôsen  -sna -o prid. (-ó) 1. ki se ne da pregovoriti, preprositi: kljub prošnjam je ostal oče neizprosen // knjiž. neusmiljen, neprizanesljiv: neizprosen gospodar, sodnik 2. ekspr. ki od svojih zahtev, trditev ne odstopi: neizprosen nasprotnik, sovražnik / neizprosni predpisi, zakoni; neizprosno povelje // ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizprosen boj / neizprosna doslednost, nujnost; neizprosna zakonitost dogajanja ● publ. problem so prikazali v neizprosni luči tako, kot je, brez olepševanja in prikrivanja nèizprôsno prisl.: neizprosno je razkrival njihove napake; neizprosno terjati, ukazovati; biti neizprosno odkrit zelo
  3.      nèizrábljen  -a -o prid. (-á) ki ni izrabljen: neizrabljeni krediti / na podstrešju je še precej neizrabljenega prostora / marsikje stojijo kmetijski stroji neizrabljeni / neizrabljene priložnosti / pri svojem delu išče še neizrabljene pesniške izraze nove, izvirne / stroj je še neizrabljen
  4.      nèizrázen  -zna -o prid. (-ā) 1. ki se ne da izraziti; neizrazljiv: imel je neizrazen občutek, da gre za pomembno stvar 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizrazna sreča, žalost; neizrazno veselje ga je zajelo 3. ki ničesar ne izraža; brezizrazen: imeti neizrazen glas; neizrazen pogled / arhitektonsko neizrazna ureditev prostorov neizrazita, medla nèizrázno prisl.: bila je neizrazno srečna; sam.: v njegovih očeh je bilo nekaj neizraznega
  5.      nèizrážen  -a -o prid. (-) ki ni izražen, ni izrečen: med njima je vladalo tiho, neizraženo čustvo / mučil ga je neizražen dvom
  6.      neizrécen  -cna -o prid. (ẹ̄) knjiž. neizmeren, nepopisen: gledal ga je z neizrecnim prezirom; znan je po neizrecnih zaslugah; začutil je neizrecno hrepenenje po domu neizrécno prisl.: neizrecno si je želel te knjige; obiska je bil neizrecno vesel
  7.      nèizrečèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni izrečen: neizrečene besede / neizrečene misli
  8.      neizréčen  -čna -o prid. (ẹ̄) star. neizmeren, nepopisen: neizrečna sreča; njegovo trpljenje je bilo neizrečno neizréčno prisl.: neizrečno priden otrok
  9.      neizrečèn  -êna -o prid. ( é) star. neizmeren, nepopisen: obšla ga je neizrečena groza; občutiti neizrečeno žalost; gledal jo je z neizrečenim sočutjem neizrečêno prisl.: neizrečeno se veseliti; neizrečeno dober človek
  10.      nèizstreljèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni izstreljen: neizstreljena krogla / neizstreljena puščica / neizstreljen revolver
  11.      neiztrohnjen  gl. nestrohnjen
  12.      nèiztróšen  -a -o prid. (-ọ́) publ. neporabljen, neizčrpan: neiztrošene telesne moči / neiztrošena vojaška sila
  13.      nèizučèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni izučen: zaposlili so tudi več neizučenih delavcev
  14.      nèizumetníčen  -a -o prid. (-) ki ni izumetničen: neizumetničene besede / neizumetničen pesniški jezik
  15.      nèizúrjen  -a -o prid. (-) ki ni izurjen: za neizurjenega plezalca je ta vzpon pretežek / še neizurjeni glasovi mladih pevcev
  16.      nèizúrjenost  -i ž (-) lastnost, značilnost neizurjenega človeka: neizurjenost plezalcev začetnikov
  17.      nèizvéden  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni izvéden: v angleški književnosti je neizveden / do nesreče je prišlo zaradi neizvedenega odpiranja granate nestrokovnega
  18.      nèizvedèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni izvedèn: neizvedeni načrti, sklepi / še neizvedena glasbena dela
  19.      nèizvíren  -rna -o prid. (-) ki ni izviren: neizvirna misel / pisatelj je precej neizviren, vsakdanji / neizvirno besedilo
  20.      nèizvóljen  -a -o prid. (-ọ́) ki ni izvoljen: neizvoljeni kandidati / ekspr. on je njihov neizvoljeni voditelj ki ni izvoljen, ni izbran, a ga priznavajo za voditelja
  21.      nèizvršèn  -êna -o prid. (- -é) publ. neizpolnjen: neizvršen ukaz; neizvršene dolžnosti; neizvršeno naročilo / neizvršeni načrti, sklepi neuresničeni, neizvedeni / ima še veliko neizvršenega dela neopravljenega
  22.      nèizžívljen  -a -o prid. (-) neizživet: umrl je mlad, neizživljen / pesnikov talent je ostal neizživljen / neizživljena ljubezen / neizživljena telesna moč
  23.      nèjásen  -sna -o prid. (-á) ki ni jasen: nejasna slika / slišal se je nejasen šum; nejasna izgovarjava, pisava / njegovi cilji so nejasni / dajati nejasne odgovore / izid bolezni je še nejasen / nejasno izražanje / nejasna prihodnost nèjásno prisl.: nejasno izgovarjati besede; svojo nalogo si je zelo nejasno predstavljal; dogodka se samo nejasno spominjam
  24.      nèjáven  -vna -o prid. (-á) nasproten, drugačen od javnega: javne in nejavne ustanove / nejavno predvajanje filma / nejavna seja tajna, zaprta
  25.      nejevéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki (česa) ne verjame; neveren: ne bodi tako nejeveren / še vedno mu ne verjame, ta nejeverni Tomaž 2. star. ki ni veren; neveren: verni in nejeverni ljudje

   7.276 7.301 7.326 7.351 7.376 7.401 7.426 7.451 7.476 7.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA