Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (7.376-7.400)



  1.      nèizglájen  tudi nèzglájen -a -o tudi nèizglajèn tudi nèzglajèn -êna -o prid. (-; - -é) ki ni izglajen: neizglajena površina / med njimi so še neizglajena nasprotja; pren. pot do napredka je neizglajena
  2.      nèizgovorjèn  -êna -o prid. (- -é) 1. ki ni izgovorjen: neizgovorjene misli; vprašanje je ostalo neizgovorjeno / neizgovorjene besede / knjiž. neizgovorjena bolečina neizpovedana, neizraženaknjiž. vznemirjal se je zaradi svojega neizgovorjenega govora nedokončanega 2. knjiž., redko prikrit, skrit: neizgovorjeni nameni; še vedno goji neizgovorjeno upanje; sam.: med njima je ostalo še marsikaj neizgovorjenega
  3.      nèizhójen  tudi nèshójen -a -o prid. (-ọ́) ki ni izhojen: na sprehodu je izbiral neizhojene bližnjice; pren. abstraktno slikarstvo pušča umetniku nešteto novih, neizhojenih poti
  4.      nèizkorenljív  -a -o prid. (- -í) knjiž. ki se ne da izkoreniniti: drevo je bilo skoraj neizkorenljivo / ekspr. napake niso neizkorenljive
  5.      nèizkoríščen  -a -o prid. (-) ki ni izkoriščen: ima še nekaj neizkoriščenega dopusta; uporabili so doslej neizkoriščen vir dohodkov / v kleti je bilo še nekaj neizkoriščenega prostora / zavedel se je še neizkoriščenih možnosti za uspeh / publ. neizkoriščene rezerve v gospodarstvu
  6.      nèizkoríščenost  -i ž (-) lastnost, značilnost neizkoriščenega: neizkoriščenost prostora
  7.      nèizkrívljen  -a -o prid. (-) publ. nepopačen, neizmaličen: vse, kar je povedal, je bila neizkrivljena resnica / neizkrivljena podoba napredka
  8.      nèizkústven  -a -o prid. (-) nasproten, drugačen od izkustvenega: neizkustvena metoda / izkustveni in neizkustveni svet / neizkustveno iskanje ♦ filoz. neizkustvena sodba
  9.      nèizkúšen  tudi nèskúšen -a -o prid. (-) ki mu manjka izkušenosti, izkušenj: bil je neizkušen mladenič / neizkušen lovec; neizkušen mlad zdravnik / v vožnji z avtomobilom je bil še neizkušen nèizkúšeno tudi nèskúšeno prisl.: govoril je zelo neizkušeno
  10.      nèizkúšenost  -i ž (-) lastnost, značilnost neizkušenega človeka: pri zahtevnem delu se je pokazala njegova neizkušenost / mladostna, režiserska neizkušenost
  11.      nèizljúbljen  -a -o prid. (-ū) knjiž., redko ki ni izživel ljubezenskega čustva: ostala je neizljubljena in sama / bolečina neizljubljene ljubezni
  12.      nèizlúščen  tudi nèzlúščen -a -o prid. (-ú) ki ni izluščen: fižol je še neizluščen / neizluščeni stroki graha
  13.      nèizmalíčen  in nèzmalíčen -a -o prid. (-) ki ni izmaličen: kljub hudemu udarcu je ostal obraz neizmaličen / neizmaličena resnica; neizmaličeno poročilo
  14.      nèizméren  -rna -o prid. (-ẹ̄) knjiž. neizmerljiv: neizmerna količina; globina se mu je zdela skoraj neizmerna
  15.      neizméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ekspr. 1. nenavadno velik, velikanski: tam se razprostira neizmerna ravnina; neizmerno morje leži pred njim / zbrala se je neizmerna množica 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: neizmerna dobrota, ljubezen; neizmerno trpljenje; obšlo ga je neizmerno veselje neizmérno prisl.: neizmerno ljubiti koga; neizmerno lep razgled; tam je neizmerno prostora
  16.      nèizobrážen  -a -o prid. (-) ki ni izobražen: neizobražen človek / bil je glasbeno neizobražen / imeti neizobražen okus
  17.      nèizobráženec  -nca m (-) neizobražen človek: govorica neizobražencev; izobraženci in neizobraženci
  18.      nèizobráženost  -i ž (-) značilnost neizobraženega človeka: pri delu se je pokazala njegova neizobraženost / glasbena neizobraženost
  19.      nèizogíben  -bna -o prid. (-) ki se mu ne da izogniti: neizogibna nesreča; prepozno je spoznal, da se bliža neizogibni pogubi; neizogibna smrt, usoda; trčenje je bilo neizogibno / opraviti neizogibno dolžnost / iron. neizogibni slavnostni govor so poslušali brez zanimanja ∙ redko ti ukrepi so bili neizogibni nujni nèizogíbno prislov od neizogiben: neizogibno bližati se nesreči // ekspr. poudarja trditev: to je neizogibno potrebno
  20.      nèizpíljen  -a -o prid. (-) 1. ki ni izpiljen: neizpiljena konica 2. knjiž. neizoblikovan, neizdelan: neizpiljen, ohlapen slog / v romanu je še mnogo neizpiljenih mest
  21.      nèizpodbíten  -tna -o prid. (-) ki se ne da izpodbiti: neizpodbitni dokazi; neizpodbitna resnica; ekspr. nanj se ne moremo zanesti, to je neizpodbitno dejstvo / ekspr. neizpodbitna pravica delavcev do samoupravljanja nèizpodbítno prisl.: neizpodbitno dokazati
  22.      nèizpodbójen  -jna -o prid. (-ọ̑) knjiž. neizpodbiten, neovrgljiv: neizpodbojen dokaz ♦ jur. neizpodbojna sodba
  23.      nèizpólnjen  tudi nèspólnjen -a -o [n] prid. (-ọ́) ki ni izpolnjen: njegove želje so ostale neizpolnjene; neizpolnjeno pričakovanje / neizpolnjeni členi pogodbe / neizpolnjen obrazec / ekspr. prazno, neizpolnjeno življenje
  24.      neizpremenjen  ipd. gl. nespremenjen ipd.
  25.      nèizpríden  tudi nèspríden -a -o prid. (-) neizprijen: neizprideno dekle

   7.251 7.276 7.301 7.326 7.351 7.376 7.401 7.426 7.451 7.476  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA