Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (7.276-7.300)
- nèdoséžen -žna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) knjiž. nedosegljiv: nedosežen predmet / nedosežni cilji, vzori / njegovi prevodi so resnično nedosežni / nedosežen dramatik nèdoséžno prisl.: znal ga je nedosežno posnemati; kapniki nedosežno lepih oblik ♪
- nèdosléden -dna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni dosleden: nedosleden človek; biti nedosleden pri svojem delu, v svojem prepričanju / nedosleden načrt, razvoj; nedosledna vzgoja nèdoslédno prisl.: posamezna obdobja umetnosti so nedosledno ocenjena ♪
- nedostáten -tna -o prid. (ā) zastar. pomanjkljiv, nepopoln: nedostatni podatki; navodila so bila nedostatna ♪
- nèdostojánstven -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki mu manjka dostojanstvenosti, dostojanstva: nedostojanstven človek / ekspr. odšel je s prav nedostojanstveno naglico ♪
- nèdostójen -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki mu manjka dostojnosti, vljudnosti: predrzen in nedostojen človek / nedostojni izrazi ♪
- nèdostópen tudi nèdostôpen -pna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄; ȅ-ó ȅ-ō) 1. ki ni dostopen: koča je bila zaradi visokega snega nedostopna; nedostopno zemljišče / potrebno gradivo mu je bilo nedostopno / nedostopne cene / jezik v razpravi je skoraj nedostopen / nedostopen je za vsak nasvet nedovzeten 2. ki ne kaže prijaznosti, dobrohotnosti v občevanju z ljudmi: zelo nedostopen človek je; postal je tog in nedostopen / nedostopen izraz na obrazu ♪
- nèdotáknjen -a -o prid. (ȅ-á) nav. ekspr. 1. ohranjen v prvotnem stanju: nedotaknjen sneg / nedotaknjena narava, zemlja // navadno v povedni rabi ki je ostal v nespremenjenem položaju ali obliki: časopis je ležal nedotaknjen pred vrati; postelja je ostala nedotaknjena 2. ki mu od prvotnega obsega (še) nič ne manjka: ena od skrinj je še polna in nedotaknjena / kosilo je pustil nedotaknjeno na mizi // ki ni poškodovan; cel: hiše so vse porušene, most pa je ostal nedotaknjen ● knjiž. nedotaknjen značaj čist; knjiž. nedotaknjeno dekle nedolžno ♪
- nèdotáknjenost -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nedotaknjenega: varovati nedotaknjenost narave ∙ knjiž. dekliška nedotaknjenost nedolžnost ♪
- nèdoúmen -mna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) knjiž. nedoumljiv: nedoumne besede, misli / nedoumno sovraštvo, veselje nèdoúmno prisl.: nedoumno skrivnosten pojav ♪
- nèdoúmljen -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni doumljen: nedoumljeno bistvo vprašanja / nedoumljena umetniška osebnost ♪
- nèdovóljen -a -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni dovoljen, ni dopusten: nedovoljene gradnje; voziti z nedovoljeno hitrostjo; uporabljati nedovoljena sredstva / njegovo pričevanje se spreminja v nedovoljeno podtikanje ♪
- nèdovóljen -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) knjiž. nezadosten: nedovoljna prehrana nèdovóljno prisl.: nedovoljno oblečen ♪
- nèdovŕšen -šna -o prid. (ȅ-ȓ) lingv. ki izraža trajanje ali ponavljanje dejanja: nedovršni sedanji čas; nedovršni glagol ♪
- nèdovršèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) knjiž. nedokončan, nedodelan: nedovršeno delo / nedovršen študij / vsebina ni v soglasju z nedovršeno obliko ♪
- nèdovršênost -i ž (ȅ-é) knjiž. nedokončanost, nedodelanost: zaradi nedovršenosti dela je težko izreči dokončno sodbo / nedovršenost oblike zmanjšuje vrednost pesmi ♪
- nèdovzéten -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) navadno v zvezi z za ki ni dovzeten: nedovzeten za glasbo, lepoto / za nasvete je nedovzeten / za bolezen je na srečo nedovzeten ♪
- nèdožívljen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni doživljen, ni občuten: nedoživljena pesem / knjiž. doslej še nedoživljeno nasilje ♪
- nèdramátičen -čna -o prid. (ȅ-á) nav. ekspr. ki ni dramatičen: nedramatični dogodki / zgodba je v glavnem nedramatična ♪
- nèdružáben -bna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki mu manjka družabnosti: to je izrazito nedružaben človek nèdružábno prisl.: nedružabno živeti ♪
- nèdrúžben -a -o prid. (ȅ-ȗ) knjiž. asocialen: neprilagojen, nedružben človek je / nedružbene težnje ♪
- nèdržáven -vna -o prid. (ȅ-á) ki ni državen: nedržavne ustanove / nedržavni gozdovi / nedržavni narod narod brez svoje države ♪
- nèduhóven -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) ki ni duhoven: telesni, neduhovni razvoj / neduhovna usmerjenost generacije ♪
- nèdušèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni dušen: nedušen glas, smeh ♦ fiz. nedušeno nihanje nihanje, pri katerem se amplituda ne spreminja ♪
- nèdvígnjen -a -o prid. (ȅ-ȋ) publ. ki ni dvignjen, ni prevzet: prodaja vstopnic in nedvignjenih rezervacij ♪
- nèdvójben -a -o prid. (ȅ-ọ̑) zastar. nedvomen: nedvojbena resnica nèdvójbeno prisl.: to ga nedvojbeno ne bo prepričalo ♪
7.151 7.176 7.201 7.226 7.251 7.276 7.301 7.326 7.351 7.376