Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (7.051-7.075)



  1.      napréženost  -i ž (ẹ̑) stanje napreženega: napreženost konj / ekspr. skrajna napreženost čustev
  2.      napródajen  -jna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko namenjen za prodajo: naprodajno blago
  3.      napŕsen  -sna -o prid. () ki je za na prsi: naprsna igla, zaponka / vzeti pero iz naprsnega žepa suknjiča iz žepa na prsnem delu suknjiča
  4.      napúhnjenec  -nca m () raba peša domišljavec, prevzetnež: on je velik napuhnjenec
  5.      napúhnjenka  -e ž () raba peša domišljavka, prevzetnica: priznal je, da je napuhnjenka
  6.      napúhnjenost  -i ž () raba peša domišljavost, prevzetnost: iz njegovih oči je gledala napuhnjenost
  7.      napúšen  -šna -o prid. (ū) zastar. domišljav, prevzeten: napušen človek
  8.      narámen  -mna -o prid. () ki se nosi, prenaša na ramenih: naramni koš; zavezala si je naramno ruto / naramni našitki
  9.      naratíven  -vna -o prid. () knjiž. pripoveden: narativni elementi balade ♦ lingv. narativni sedanjik pripovedni sedanjik
  10.      naráven  -vna -o prid., narávnejši (á) 1. nanašajoč se na naravo: a) naravni pojavi, zakoni; delovanje naravnih sil / naravne lepote dežele; naravne zanimivosti / naravni park večji del narave z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen; naravni rezervat manjši del narave, namenjen zlasti znanstvenemu raziskovanju; naravni spomenik primerek žive ali nežive narave, ki ima zaradi značilne oblike ali redkosti poseben kulturni, znanstveni pomen b) naravni energetski viri; naravne dobrine; naravna bogastva / naravni asfalt, cement, plin; naravni magnet; naravna svetloba svetloba, ki jo dajejo nebesna telesa; naravna svila svila iz kokonov sviloprejke; naravno gnojilo; naravna in umetna jezera; blago iz naravnih vlaken c) naravni nauki 2. tak, kot je sam po sebi, ne da bi ga človek spremenil: pustiti soku naraven okus; naravna barva lesa; okolica jezera je še popolnoma naravna / naravno vino vino brez dodatkov 3. tak kot v resnici, v naravi: ohraniti naravni videz predmeta; kip pesnika v naravni velikosti / pripovedovati v naravnem časovnem zaporedju // ki je glede na ustroj organizma najbolj primeren: glava naj bo v naravnem položaju; naravna drža telesa / način življenja naj bo čimbolj naraven / naravne potrebe človeka po gibanju 4. ki je v skladu z zakoni narave: naravni potek, razvoj, red; porušiti naravno ravnovesje / naravno kisanje, vrenje / umreti naravne smrti // ki se glede na stanje, položaj pričakuje: naraven razvoj bolezni, dogodkov; to je naravna posledica njegovega ravnanja; njegova reakcija je popolnoma naravna / stvari so se mu zdele čisto naravne razumljive 5. ki v svojem bistvu ne podleže vplivom okolja: všeč so mu taki naravni ljudje; vedno je naraven; dekle je zelo naravno in preprosto // preprost, neprisiljen, neizumetničen: njegov govor je naraven; naravne kretnje; naravno vedenje / igralka je presenetila s svojo naravno igro 6. dan, prirojen človeku: imeti naravni čut za pravičnost; naravni dar za glasbo; naravna inteligenca / ekspr. naravna pamet / naravni nagon ◊ biol. naravni izbor ali naravna selekcija ohranjanje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki omogočajo prilagoditev danim razmeram; ekon. naravni prirastek prebivalstva število, ki pove, koliko več ljudi se v določenem časovnem razdobju rodi, kot umre; filoz. naravna luč v sholastični filozofiji naravne razumske, spoznavne sposobnosti; gastr. naravni zrezek ocvrt zrezek, ki ni paniran; geogr. naravni most ob podoru preostali strop nad votlino; gozd. naravni gozd gozd naravnega nastanka; jur. naravna domneva domneva na podlagi izkušenj iz vsakdanjega življenja; naravno pravo nauk o pravicah, ki izhajajo iz človeške narave in so zato nedotakljive, neodvzemljive; kem. naravna barvila; lingv. naravni jezik jezik, ki se razvije v človeških skupnostih sam od sebe; naravni spol; mat. naravni logaritem logaritem z osnovo e; naravno število število iz zaporedja 1, 2, 3 itd.; med. naravna imunost imunost, nastala zaradi prilagoditve organizma na določen bolezenski mikrob; petr. (naravni) katran oksidirana nafta, ki vsebuje trdne ogljikovodike narávno 1. prislov od naraven: govoriti, živeti naravno; stvar poteka naravno; naravno skodrani lasje 2. knjiž., v povedni rabi izraža popolno sprejemanje brez presenenja, pomislekov; razumljivo: naravno je, da je to storil; to je tako naravno, da bolj ne more biti; elipt. čisto naravno, da so hišo prodali; sam.: njegova odločitev je nekaj popolnoma naravnega
  11.      naravnálen  -lna -o prid. () teh. s katerim se kaj naravnava: naravnalna matica; naravnalna ročica
  12.      narávnopráven  -vna -o prid. (ā-ā) nanašajoč se na naravno pravo: naravnopravno načelo
  13.      narávnosten  -tna -o prid. (á) zastar. 1. neposreden, direkten: naravnosten dotik / imeti naravnostne dokaze / mož je bil naravnosten, odkrit 2. ki vodi naravnost: iti po naravnostni poti
  14.      naravoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na proučevanje narave: naravoslovno raziskovanje / naravoslovne vede; naravoslovna znanost
  15.      naravovárstven  -a -o prid. () nanašajoč se na varstvo narave: naravovarstveni ukrepi / turistični in naravovarstveni delavci
  16.      naravoznánstven  -a -o prid. () naravosloven: naravoznanstvena dognanja / naravoznanstvene knjige
  17.      nárazen  in narázen prisl. (; ) izraža medsebojno ločenost ali ločevanje, ant. skupaj: držati prste, stopala narazen; potegniti zavese narazen; ob strelu so ljudje skočili narazen; hiši stojita precej narazen ∙ po nazorih sta si daleč narazen njuni nazori so zelo različni; pog. dajati stroj narazen razstavljati ga (na dele); iti narazen pog. suha klada gre nerada narazen se nerada razkolje; ekspr. v mladosti so bili nerazdružljivi, potem pa so šle njihove poti narazen niso več živeli skupaj; niso bili več v prijateljskih odnosih; pog. po dveh letih zakona sta šla narazen sta se razvezala; lesti narazen pog. blago leze narazen postaja vedno tanjše, se na več mestih trga; ekspr. lica mu lezejo narazen od zadovoljstva poteze obraza kažejo, da je zadovoljen; ekspr. posestvo, premoženje leze narazen se manjša, propada; pog. toliko jé, da kar narazen leze se zelo debeli; pog. spraviti pretepače narazen ločiti, razgnati; pog. živeti narazen ločenolingv. nekatere prislove pišemo skupaj ali narazen
  18.      narcísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na narciso: narcisni vonj / narcisna polja
  19.      narcisoíden  -dna -o prid. () knjiž. ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: domišljav, narcisoiden moški; je egocentričen in narcisoiden / narcisoiden odnos do življenja
  20.      narcístičen  -čna -o prid. (í) knjiž. ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: narcističen človek; narcistično bitje / narcistično čustvo
  21.      naréčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na narečje: narečna beseda, oblika; narečne posebnosti / govoril je brez narečnih primesi / narečna razčlenjenost slovenskega jezika naréčno prisl.: narečno obarvan izgovor
  22.      narédben  -a -o (ẹ̑) pridevnik od naredba: naredbena obveza
  23.      naredbodájen  -jna -o prid. (ā) jur. ki daje odredbe, odloke, ukaze; odredbodajen: naredbodajna oblast
  24.      narejênost  -i ž (é) lastnost, značilnost narejenega: govoril je brez narejenosti; težko je reči, kje je meja med njegovo narejenostjo in pristnostjo; bil je nasprotnik vsake zlaganosti in narejenosti / narejenost vedenja
  25.      narekoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na narekovanje: narekovalna hitrost ♦ teh. narekovalni aparat diktafon

   6.926 6.951 6.976 7.001 7.026 7.051 7.076 7.101 7.126 7.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA