Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (6.851-6.875)



  1.      načŕten  -tna -o prid. () ki poteka po načrtu: načrtna akcija, proizvodnja; načrtno zdravljenje; njegovo delovanje, opazovanje je načrtno / načrtno gospodarstvo / knjiž. v svojem ravnanju ni načrten dosleden načŕtno prisl.: načrtno se lotiti česa, ukvarjati se s čim; postopoma, toda načrtno naseljevati, pogozdovati / ekspr. načrtno mu ugovarjajo vztrajno, kar naprej
  2.      načrtoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na načrtovanje: načrtovalni biro, oddelek / načrtovalni posvet; načrtovalna politika ♦ geom. načrtovalna naloga naloga, ki se rešuje z načrtovanjem, risanjem
  3.      nadáhnjenost  -i ž (á) lastnost, značilnost nadahnjenega: rdeča nadahnjenost cvetov / knjiž. lirska nadahnjenost romana
  4.      nadaljeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na nadaljevanje: nadaljevalni načrti za študij // v zvezi nadaljevalni tečaj tečaj za izpopolnitev, razširitev osnovnega, začetnega znanja, obvladovanja česa: vpisati se v nadaljevalni tečaj; nadaljevalni plesni tečaj; nadaljevalni tečaj angleščine ◊ šol. kmetijska nadaljevalna šola do 1945 neobvezna šola za kmečke fante z dovršeno osnovno šolo; obrtna nadaljevalna šola do 1945 poklicna šola
  5.      nadárjen  -a -o prid. () sposoben hitro, brez večjega napora pridobiti si potrebno znanje, spretnost za dobro opravljanje kake dejavnosti: nadarjenenec; on je glasbeno, pesniško zelo nadarjen; nenavadno nadarjen; nadarjen za jezike, matematiko / nadpovprečno, povprečno nadarjen človek / ekspr. biti nadarjen z diplomatskimi sposobnostmi imeti (velike) diplomatske sposobnostiekspr. za to, da ga je spravila v slabo voljo, je bila nenavadno nadarjena velikokrat mu je pokvarila veselo razpoloženje
  6.      nadárjenec  -nca m () knjiž., ekspr. nadarjen človek: hiter napredek nadarjencev; nadarjenec za glasbo
  7.      nadárjenost  -i ž () sposobnost hitro, brez večjega napora pridobiti si potrebno znanje, spretnost za dobro opravljanje kake dejavnosti: kazati nadarjenost; glasbena, tehnična nadarjenost; nadpovprečna nadarjenost; nadarjenost za šah
  8.      nadcésten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja nad cesto: načrt za nadcestne objekte / nadcestna železnica nadzemna železnica
  9.      nàdčásen  -sna -o prid. (-á) knjiž. nadčasoven: nadčasne vrednote / nadčasna lepota, resnica brezčasna
  10.      nàdčasóven  -vna -o prid. (-ọ̄) 1. ki po pomembnosti, veljavnosti presega določen čas: nadčasovni pomen drame; nadčasovne umetnine, vrednote 2. knjiž. brezčasen: nadčasovna resničnost
  11.      nàdčúten  -tna -o prid. (-ū) knjiž. ki presega področje čutno zaznavnega: nadčutni svet / nadčutno bistvo česa
  12.      nàddržáven  -vna -o prid. (-á) knjiž. ki presega okvir države: naddržavna organizacija
  13.      nadebúden  -dna -o prid. (ú ū) neustalj. nadobuden: to je delo mladega, nadebudnega umetnika / naš nadebudni sinko; naša nadebudna mladina
  14.      nadgróben  -bna -o prid. (ọ̑) ki je, se nahaja nad grobom: nadgrobna kapela // star. nagroben: nadgrobni kamen, spomenik
  15.      nàdindividuálen  -lna -o prid. (-) nadoseben: nadindividualni interesi, principi / te umetnine so nadindividualne in nadčasovne / nadindividualna, kolektivna zavest
  16.      nàdizkústven  -a -o prid. (-) knjiž. ki presega izkustveno dojemanje, spoznavanje: nadizkustvena resničnost, teorija / nadizkustven odnos do stvarnosti ki ne upošteva izkustva
  17.      nadkolénka  -e ž (ẹ̑) nav. mn. nogavica, ki sega nad kolena: gumijaste nadkolenke
  18.      nadkolénski  -a -o prid. (ẹ̑) ki sega nad kolena: nadkolenski škornji
  19.      nadkomólčen  -čna -o [č] prid. (ọ̑) nadlakten: nadkomolčna kost, mišica
  20.      nadláhten  -tna -o prid. () nadlakten: nadlahtna kost; nadlahtne mišice
  21.      nadlákten  -tna -o () pridevnik od nadlaket: nadlaktna kost; nadlaktne mišice
  22.      nàdledvíčen  -čna -o prid. (-) anat., v zvezi nadledvična žleza parna žleza z notranjim izločanjem ob zgornjem delu ledvic: hormon nadledvične žleze
  23.      nadléžen  -žna -o prid., nadléžnejši (ẹ́ ẹ̄) ki s času, položaju neprimernimi zahtevami, dejanji povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo: nadležen novinar, prosilec; ta moški je zelo nadležen; včasih je ni mogel pričakati, zdaj pa mu je bila nadležna / s svojo preveliko zgovornostjo je bil vsem nadležen / nadležne muhe // nav. ekspr. ki s svojim obstajanjem, pojavljanjem povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo: znebiti se nadležnega dolga; bolezen ni nevarna, je pa dolgotrajna in nadležna; spraševanje mu je nadležno / nadležna megla nadléžno prisl.: nadležno spraševati
  24.      nadlóžen  -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) star. onemogel, slab: star je in nadložen; nadložna starka
  25.      nadmôčen  -čna -o prid. (ó) knjiž. ki je v premoči: boriti se s številčno nadmočnim sovražnikom / njegove šahovske figure so nadmočne močnejše / ekspr. težave premaguje z nadmočno voljo zelo veliko, izredno nadmôčno prisl.: nadmočno zmagati

   6.726 6.751 6.776 6.801 6.826 6.851 6.876 6.901 6.926 6.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA