Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (5.926-5.950)



  1.      letálen 1 -lna -o prid. () nanašajoč se na letanje: letalna sposobnost ptičev / sanjal je, kako bi konstruiral letalni stroj ♦ zool. letalne mišice mišice, ki ptici pri letanju gibljejo peruti; letalna mrena ali letalna koža mrena, koža ob trupu živali, ki ji omogoča letanje; letalna krila hroščev; letalna peresa najmočnejša, največja peresa v perutih ptice
  2.      letálen 2 -lna -o prid. () med. smrten, smrtonosen: letalni izid bolezni / letalna doza strupa ♦ biol. letalni gen gen, ki povzroči smrt organizma, še preden je ta zrel za razmnoževanje, smrtni gen letálno prisl.: okvare te vrste se končajo letalno
  3.      letalíščen  -čna -o () pridevnik od letališče: množica na letališčni terasi; letališčna uprava; letališčno poslopje
  4.      letárgičen  -čna -o prid. (á) knjiž. duševno otopel, nedejaven: postati letargičen / letargično življenje v podeželskem kraju / letargični učinek opija ◊ med. letargični bolnik; letargično spanje; zool. letargično stanje živali
  5.      léten 1 -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na leto: a) letni dohodek; letni prirastek lesa; letna množina padavin; povprečna letna proizvodnja / letno povprečje / pomlad je najlepši letni čas b) izpolnili so že deset odstotkov letnega načrta; poslati letno poročilo o delu / letna bilanca; letna ocena ocena ob koncu šolskega leta c) plačati letni obrok; udeležiti se redne letne skupščine / letni dopust č) star. letna številka nad vrati kaže, da je hiša stara letnica d) s števnikom: 10-letni otrok; 30-letno delovanje ♦ šol. letno poročilo; trg. letna inventura 2. star. star eno leto; enoleten: zaklati letnega junca létno prisl.: porabiti letno velike vsote za raziskave; dohodek tri milijone letno
  6.      léten 2 -tna -o prid. (ẹ̑) poleten: vroči letni meseci / letni plašč; kupiti letno obleko / letne gume plitvo narezane gume; letne in zimske počitnice; letno gledališče prostor za uprizarjanje gledaliških predstav na prostem; letno telovadišče prostor, urejen in opremljen za telovadbo na prostemstrojn. letno olje motorno olje za avtomobile, po viskoznosti primerno za poletni čas létno prisl.: biti letno oblečen
  7.      léten 3 -tna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na let: letna sposobnost letalskih modelov létno prisl.: šport. preval letno skok, pri katerem leti telovadec vodoravno, doskoči na roke in se prevali naprej
  8.      letênje  -a s (é) glagolnik od leteti: ptič je že goden za letenje / letalo je spremenilo hitrost, smer letenja / prvak v jadralnem letenju / po dveh urah letenja so pristali ♦ aer. akrobatsko letenje med katerim se z letalom izvajajo akrobacije; instrumentalno ali nestrok. slepo letenje pri katerem vodi letalo pilot ali avtomat na podlagi podatkov, ki jih dajejo instrumenti; kontrola letenja; šport. instruktor letenja; voj. grupno letenje letenje dveh ali več bojnih letal pod enotnim poveljstvom
  9.      létenski  -a -o [tǝn] prid. (ẹ̑) star. poleten, leten: letenski plašč; letenska obleka / letenska vročina
  10.      letopísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na letopis: letopisni podatki / letopisno navajanje dogodkov / letošnji zbornik nadaljuje letopisno izročilo
  11.      letovíščen  -čna -o prid. () nanašajoč se na letovišče: letoviščni del obale / letoviščna sezona
  12.      létven  -a -o (ẹ̑) pridevnik od letev: letveni zaboji
  13.      létvenik  in letveník -a m (ẹ̑; í) 1. agr. ogrodje (iz letev) za vinsko trto, sadno drevje, popenjavke: razpeljati hruško po letveniku 2. gozd. gozd, v katerem imajo drevesa debelino letev: gošča prehaja v letvenik
  14.      levíčen  -čna -o prid. ( ) ki pri delu uporablja predvsem levo roko: levični in desnični otroci
  15.      levjesŕčen  -čna -o prid. () knjiž., ekspr. zelo hraber, pogumen: levjesrčni vojaki
  16.      levljênje  -a s (é) glagolnik od leviti se: levljenje kač, rakov
  17.      levorôčen  in levoróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄) knjiž. nanašajoč se na levo roko: levoročna klavirska igra ♦ obrt. levoročni šivalni stroj šivalni stroj, ki ima pogonsko kolo na levi strani
  18.      lévosúčen  -čna -o prid. (ẹ́-ū) fiz., kem., navadno v zvezi s snov ki suka polarizacijsko ravnino v levo
  19.      leydenski  -a -o [lájdǝn- in lájden-] prid. () fiz., v zvezi leydenska steklenica, nekdaj kondenzator v obliki steklenega valja, ki ga na obeh straneh obdaja plast kovine
  20.      lézbičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na lezbijke: lezbično nagnjenje / lezbična ženska
  21.      lézenje  -a s (ẹ́) glagolnik od lesti: kačje lezenje / pri lezenju čez ograjo si je strgal obleko ◊ teh. pojav, da se jeklen predmet pri stalni obremenitvi in visoki temperaturi za zmeraj deformira
  22.      ležájen  -jna -o prid. () nanašajoč se na ležaj: ležajni del / ležajna blazinica ali ležajna skodelica vsak od dveh polkrožnih delov drsnega ležaja; ležajna puša kratka debela cev kot drsni ležajmetal. ležajne zlitine zlitine bakra, svinca, kositra, antimona in cinka, ki se uporabljajo za ležaje
  23.      ležálen  -lna -o prid. () namenjen za ležanje: ležalna ploskev žimnice / ležalni sedež sedež v vozilu, ki se da nagniti nazaj; ležalni stol stol iz ogrodja z vpetim platnom za sedenje ali ležanje; ležalni vagon vagon z oddelki, v katerih so ležišča, brez omaric za obleko in brez umivalnika; ležalna blazina blazina za ležanje, napolnjena z zrakom; razpeti ležalno mrežo med dve drevesi ◊ agr. ležalna posoda veliki sodi, cisterne za shranjevanje vina v kleteh; med. ležalna doba čas, ko mora bolnik ležati; ležalno zdravljenje zdravljenje, pri katerem je ležanje njegov bistveni del; obrt. ležalno pohištvo kosi pohištva, namenjeni za ležanje
  24.      léžen  -žna -o prid. (ẹ̄) šport., v zvezi ležna opora opora, pri kateri sloni iztegnjeno telo na dlaneh in stopalih: odriniti se iz ležne opore; ležati v ležni opori / ležna opora pred rokami
  25.      léženje  -a s (ẹ̄) glagolnik od leči2: leženje jajčec

   5.801 5.826 5.851 5.876 5.901 5.926 5.951 5.976 6.001 6.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA