Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (5.826-5.850)


  1.      ledenodôben  -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na ledeno dobo: ledenodobne usedline; ledenodobne živali ♦ antr. ledenodobni človek človek iz ledene dobe, ki je živel v votlinah, jamah ♪
  2.      ledénost  -i ž (ẹ̑) knjiž., ekspr. brezčutnost, velika hladnost: ledenost v njegovih besedah ♪
  3.      lédven  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ledje: pri padcu si je poškodoval desni ledveni del; ledvene mišice / ledvene bolečine zaradi ledvičnih bolezni / moški tega plemena nosijo ledvena oblačila / odreti križni in ledveni del zaklane živali / zastar. ledvena pečenka ledvična pečenka ♦ anat. ledvena vretenca vretenca med prsnimi in križnimi vretenci; med. ledveni usek nenadne ostre bolečine v ledjih ali v križu; lumbago ♪
  4.      ledvíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ledvico: ledvično tkivo / ledvično vnetje; žarg. ledvična dieta dieta za bolne na ledvicah ♦ anat. ledvični meh votlina v sredi ledvice, v kateri se zbira seč; ledvične čašice lijakaste votlinice v ledvični sredici; ledvična sredica notranji del ledvice; gastr. ledvična pečenka meso s spodnjega dela telečjega hrbta z delom ledvice; jed iz tega mesa; med. ledvični kamen trda, kamnu podobna tvorba iz snovi, ki so v seču ♪
  5.      legálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki je v skladu z zakoni, predpisi, zakonit: legalno delovanje društva; legalno trgovanje / doseči kaj po legalni poti // z zakonom priznan ali dovoljen: stranka je legalna / predsednik legalne vlade / šalj. ali je to tvoj legalni zaročenec 2. knjiž. nanašajoč se na zakon; zakonski: študirati legalni osnutek; legalna definicija legálno prisl.: kako je prestopil mejo: legalno ali ilegalno? v tem kraju je živel legalno ♪
  6.      legén  tudi lêgen -éna m (ẹ̑; é ẹ́) zool. nočna ptica selivka rjavo rdeče barve, Caprimulgus europaeus: iz gozda se sliši klic legena ♪
  7.      legénda  -e ž (ẹ̑) 1. lit. pripoved, v kateri nastopa Kristus, Marija ali svetniki: brati, poslušati legende; legenda o sv. Petru / legenda pripoveduje, da je Kristus prišel nekoč na Kras / po legendi je sv. Jurij premagal zmaja 2. knjiž. pripoved, zgodba, zlasti o nenavadnih pojavih, dogodkih, ljudeh: ljudstvo je obdalo kralja Matjaža z legendami; vedel sem za legendo o zakladu, ki je menda tam zakopan; o tem kroži mnogo legend / zanimive legende o pesniku // nav. ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: to niso legende, ampak dejstva 3. knjiž., ekspr., navadno v povedni rabi kdor zaradi nenavadnih, izrednih lastnosti vzbuja občudovanje: hrabri komandant je postal legenda / življenje tega človeka je že legenda ∙ knjiž. Matija Gubec je že prešel v legendo je postal legendaren 4. navodilo za razumevanje ustaljenih, dogovorjenih znakov: legenda k zemljevidu, na skici / razstavne muzejske zbirke so bile pomanjkljivo opremljene z legendami 5. num. napis (na novcu, pečatu): spremeniti legendo pečata ♪
  8.      legendáren  -rna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na legenda 1: dramsko delo po legendarnih motivih / legendarne in mitološke pesmi 2. ki v resnici ne obstaja ali ni tako slaven, kot se o njem pripoveduje: legendarni kralj Matjaž; legendarni vitezi srednjeveških romanov 3. ekspr. ki vzbuja občudovanje, zlasti zaradi junaštva: legendarni Pohorski bataljon; legendarni junaki iz osvobodilnih bojev; komandant je postal legendarna osebnost / legendarna bitka; njegovo legendarno junaštvo legendárno prisl.: biti legendarno hraber ♪
  9.      legendárnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost legendarnega: legendarnost motiva / prikazovati legendarnost bojev s sovražnikom / narodne junake je ljudstvo obdalo z legendarnostjo ♪
  10.      legénden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na legendo: zbirati legendno blago / legendno občutje ♪
  11.      legislatíven  -vna -o prid. (ȋ) jur. zakonodajen: legislativni dokumenti / legislativna oblast ♪
  12.      legitímen  -mna -o prid. (ȋ) 1. osnovan na pravu, zlasti na zakonu, zakonit: legitimna vlada / legitimni predstavniki ljudstva / legitimni dedič; pren. fantastika je legitimni otrok fantazije 2. nav. ekspr. ki je v skladu s splošno veljavnimi pravicami, normami: ta odgovor je moja legitimna obramba 3. ki izvira iz veljavne zakonske zveze, zakonski: legitimni sin / legitimna žena legitímno prisl.: legitimno zastopati koga ♪
  13.      legitimístičen  -čna -o (í) pridevnik od legitimizem: legitimistična miselnost ♪
  14.      leidenski  gl. leydenski ♪
  15.      léksičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na leksiko: leksične značilnosti štajerskih govorov / baltoslovanske leksične paralele ♪
  16.      leksikálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na leksiko: leksikalne razlike v narečjih / leksikalni neologizmi / leksikalna enota 2. nanašajoč se na leksikon, slovar: problemi leksikalnega dela / leksikalno obravnavanje snovi / leksikalni podatki o avtorju leksikonski ♪
  17.      lemenát  -a m (ȃ) pog. bogoslovje, semenišče: iti v lemenat ♪
  18.      lemenátar  -ja m (ȃ) pog. bogoslovec, semeniščnik: skupina lemenatarjev ♪
  19.      lémežen  in lêmežen -žna -o prid. (ẹ̑; ē) nanašajoč se na lemež: za lemežno dolžino širok jarek / lemežni plugi ♪
  20.      lén  tudi lèn léna -o stil. -ó prid. (ẹ̑ ȅ ẹ́) 1. ki ne dela rad: len človek; učenec je len; len kot gnoj zelo; ekspr. len, da smrdi / kot psovka ali spet ležiš, lenoba lena // navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z za ki nima želje, volje za kako opravilo: ti si len za hojo, pisanje / knjiž. on je len pisati; ekspr. zelo sem lena, kar se pisanja tiče // ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: sonce me je prevzelo, da sem čisto len / leni maček leži za pečjo / pretegovati lene ude; leno telo / ekspr. lena kri // ki zaradi počasnosti izraža lenost, lenobo: lena hoja, kretnja / leno pohajkovanje 2. ekspr. ki se počasi premika: leni oblaki; lene megle se vlačijo po dolini; lena reka // ki počasi, enolično poteka: len čas / utapljati se v lenem miru 3. ki ne dojema hitro, ne misli prodorno: njegov duh je len / leni možgani / leno mišljenje ● ekspr. fant, ne bodi len, skoči za tatom brez obotavljanja, urno ◊ agr. leno mleko mleko, ki se težko usiri; med. leno črevo črevo, ki hrano zelo počasi potiska naprej léno stil. lenó prisl.: čas, dan leno mineva; leno odgovarjati; zelo leno opravljati delo; voda leno teče; leno je vzdignil roko; biti leno utrujen ♪
  21.      lenáriti  -im nedov. (á ȃ) ne (hoteti) delati: mi delamo, on pa lenari // nav. ekspr. biti nedejaven: kopalci so polegli po ležalnikih in lenarili; lenariti v senci ♪
  22.      lenárjenje  -a s (á) glagolnik od lenariti: gospodar ni trpel lenarjenja ♪
  23.      lénart  -a m (ẹ̑) 1. knjiž. len človek: ta lenart mi še vode ne prinese 2. nar. gorenjsko naslonilo za noge (pri mizi): sede in dene noge na lenart ♪
  24.      lénec  -nca m (ẹ̑) nar. lenobnost: Prijel se ga je lenec. Tako sladko bi bilo ležati in sanjati z odprtimi očmi! (F. Bevk) // zastar. len človek ♪
  25.      leniníst  -a m (ȋ) pristaš leninizma: biti v besedah in ravnanju leninist ♪

   5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851 5.876 5.901 5.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA