Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (5.651-5.675)
- kŕšenmatíček in kŕščenmatíček in kŕščen matíček [čǝk] medm. (r̄-ȋ) pog. izraža podkrepitev trditve: kršenmatiček, si neumen ♪
- krtáčen -čna -o prid. (ȃ) tisk., v zvezi krtačni odtis odtis za korekture: krtačni odtis članka, knjige ♪
- krtáčenje -a s (á) glagolnik od krtačiti: krtačenje obleke / krtačenje živine ♪
- krucenál medm. (ȃ) nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: ne bom si sam kuhal, krucenal ♪
- krúljenje -a s (ú) glagolnik od kruliti: iz svinjaka se je slišalo močno kruljenje / njegovega kruljenja ni mogel več prenašati ♪
- krúšen -šna -o prid. (ū) nanašajoč se na kruh: odrezal si je krušno rezino; krušna skorja in sredica / krušne drobtine / krušno testo / krušni nož; zakurila je v krušni peči / krušni oče očim; rednik, hranitelj; pog. (krušna) karta zlasti v vojnem času živilska nakaznica; krušna mati mačeha; rednica, hraniteljica / star.: živeli so v slabih krušnih razmerah materialnih; rešen je vseh krušnih skrbi // star. premožen, bogat: krušen kmet / leto je krušno ◊ agr. krušno žito žito za mletje; bot. krušna plesen plesen, ki tvori zelenkasto sive prevleke na organskih snoveh, Penicillium crustaceum ♪
- krvavênje -a s (é) glagolnik od krvaveti: skušal je zaustaviti krvavenje; krvavenje iz nosa / krvavenje iz maternice ♪
- kŕven -vna -o prid. (r̄) nanašajoč se na kri: krvni madež; pes teče po krvni sledi / narediti krvno preiskavo / krvno barvilo snov, ki daje rdečim krvničkam barvo in prenaša kisik v tkivo / zelo vidne krvne žile / krvni sorodnik; krvno maščevanje ● Turki so pobirali krvni davek jemali s seboj dečke iz osvojenih dežel; publ. krvni davek izgubljena življenja v vojni, v prometnih nesrečah ◊ anat. jetrni krvni obtok; krvni obtok gibanje, premikanje krvi v telesu; biol. krvna ploščica; belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; rdeče krvno telesce krvna celica, ki vsebuje hemoglobin; jur. krvno sodstvo; med. krvni pritisk pritisk krvi na stene žil in srca; krvni serum tekočina, ki se izloči pri strjevanju krvi; izmeriti
krvni sladkor količino sladkorja v krvi; krvni strdek poltrdna masa iz strjene krvi; krvna plazma; krvna skupina dedne imunološke lastnosti rdečih krvničk; krvna slika rezultat preiskave belih in rdečih krvničk ♪
- krvénka -e ž (ẹ̄) bot., navadno v zvezi navadna krvenka močvirska rastlina s suličastimi listi in vijoličastimi cveti v socvetju, Lythrium salicaria ♪
- krvnožílen -lna -o prid. (ȋ) knjiž. žilen: krvnožilni sistem ♪
- krvolóčen -čna -o prid., krvolóčnejši (ọ́ ọ̄) 1. nav. ekspr. ki (rad) mori, ubija: krvoločen lev, tiger; krvoločna čreda volkov; krvoločne zveri // slabš. zelo okruten, brezobziren: krvoločen vladar / krvoločen človek / na obrazu se mu je pojavil krvoločen nasmeh 2. ekspr. ki (rad) pije, sesa kri: napadli so ga krvoločni komarji; sestradane, krvoločne živalice ♪
- krvolúžen -žna -o prid. (ū) tisk., v zvezi krvolužna sol sol, ki se uporablja pri jedkanju filma ♪
- krvomóčen -čna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na krvomočnost: krava je postala krvomočna ♪
- krvosésen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na krvosese: krvosesna podlasica / krvosesni denarni mogotci ♪
- krvosléden -dna -o prid. (ẹ̄) knjiž., v zvezi krvosledni pes barvar, krvosledec: trop krvoslednih psov ♪
- krvosrámen -mna -o prid. (á ā) knjiž. krvoskrunski: krvosramna ljubezen ♪
- krvotóčen -čna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na krvotok: krvotočne motnje / krvotočna rana ♪
- krvotvóren -rna -o prid. (ọ̄) biol., navadno v zvezi krvotvorni organ organ, v katerem se tvorijo krvne celice: obolelost krvotvornih organov ♪
- krvožêljen -jna -o prid. (é ē) 1. nav. ekspr. ki (rad) pije, sesa kri: krvoželjni komarji 2. nav. ekspr. ki (rad) mori, ubija: krvoželjen tiger // slabš. zelo okruten, brezobziren: krvoželjni vojaki ♪
- krvožílen -lna -o prid. (ȋ) knjiž. žilen: krvožilna obolenja / krvožilni sistem ♪
- krznén -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz krzna: jopič s krznenim ovratnikom; krznene rokavice / nosila je dragocen krznen plašč ♪
- ksenofobíja -e ž (ȋ) knjiž. sovraštvo, odpor do tujcev in tujega: članek obravnava ksenofobijo pri posameznih narodih ♪
- ksénon -a m (ẹ̑) kem. težek žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element Xe: s ksenonom napolnjena cevka ♪
- ksêroksen -sna -o prid. (ȇ) tisk. nanašajoč se na izdelovanje kopij po elektrostatičnem postopku: kseroksna kopija / kseroksni papir ♪
- ksilén -a m (ẹ̑) kem. benzen z dvema metilnima skupinama ♪
5.526 5.551 5.576 5.601 5.626 5.651 5.676 5.701 5.726 5.751