Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (54.844-54.868)


  1.      zarívati  -am nedov. (í) s potiskanjem, sunki delati, da kaj deloma ali v celoti pride v kaj: zarivati kole v zemljo / ekspr. zarivali so jim puškine cevi v hrbet // s potiskanjem spravljati v določen položaj: zarivati zapah zarívati se zaradi kake sile prodirati v kaj: deli granat so se zarivali v hišo / klopi se zarivajo v kožo zajedajo // ekspr. spravljati se v kako snov, kaj tesno obdajajočega: ščuke so se zarivale v blato ♪
  2.      zárja  -e ž (á) 1. rdečkasta svetloba na nebu ob sončnem vzhodu ali zahodu: zarja izgublja svoj sijaj; zarja je osvetlila hribe; zarja žari, knjiž. bledi, ekspr. ugaša; jutranja, večerna zarja; svetla, ekspr. krvava, zlata zarja / ekspr. šele pred zarjo je zadremal pred jutrom; pren. vstaja zarja svobode ∙ ekspr. prišel je v vsej svoji zarji v vsem svojem sijaju, razkošju; ekspr. iti v nove zarje v nove, boljše čase 2. ekspr., navadno s prilastkom prvo znamenje česa: to obdobje prinaša zarjo znanosti ♪
  3.      zarjavéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati rjav, rjast: žeblji so zaradi vlage zarjaveli; ključavnica v vratih je zarjavela ∙ stara ljubezen ne zarjavi (če ne gori, pa tli) ljubezen nikoli čisto ne mine 2. postati rjav; porjaveti: otroci so se na soncu okrepili in zarjaveli 3. ekspr. postati manj gibljiv, manj prožen; otrdeti: moram se razgibati, da mi ne bodo sklepi zarjaveli // postati duševno otopel, nedejaven: zarjavel je v poklicu / možgani so mu zarjaveli zarjavèl in zarjavél -éla -o 1. deležnik od zarjaveti: zarjaveli stroji; od sonca zarjavela dekleta 2. ekspr. postaran, ostarel: zarjaveli starci / zarjaveli nazori zastareli ∙ ekspr. zarjavela devica neporočena ženska ♪
  4.      zarjovéti  -ím dov. (ẹ́ í) navadno kot nedoločnik in deležnik na -l 1. oglasiti se z močnim, nizkim, zateglim glasom: lev v kletki je grozeče zarjovel; zarjovela je kot žival / od strahu je zarjovel // ekspr. dati rjovenju podobne glasove: zamahnil je z zastavico in motorji so zarjoveli; sirena je zarjovela 2. slabš. zelo zakričati: zarjovel je na vse grlo, da bi ga slišali / ne vtikaj se v pogovor, je zarjovel 3. ekspr. hrupno nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: veter je zarjovel čez hribe; prim. zarjuti ♪
  5.      zarjúti  -rjôvem in -rjújem dov., tudi zarjovíte (ú ó, ú) 1. oglasiti se z močnim, nizkim, zateglim glasom: razdražen bik je zarjul; zarjul je kot lev // ekspr. dati rjovenju podobne glasove: na kolodvoru je zarjula lokomotiva; tanki so zarjuli 2. slabš. zelo zakričati: tako je zarjul, da mu je glas ohripel / zarjul je ukaz 3. ekspr. hrupno nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: ledeni viharji zarjovejo čez morje; prim. zarjoveti ♪
  6.      zarobántiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. izraziti jezo, nejevoljo z glasnim govorjenjem, preklinjanjem: če je bilo kaj narobe, je zarobantil; zarobantil je, da mora biti dvorišče pospravljeno; zarobantiti nad sodelavcem ♪
  7.      zarobíti  in zaróbiti -im dov. (ȋ ọ́) 1. narediti rob čemu: zarobiti krilo, robce; zarobiti na šivalnem stroju; zarobiti s paspulo 2. šport. pritisniti na robove smuči: po doskoku je nerodno zarobil 3. slabš. ostro reči: zarobil mu je nekaj besed; vse to mu je zarobil v obraz / jezno, nesramno, posmehljivo zarobiti komu kaj reči ◊ les. zarobiti les narediti, da imajo kosi lesa ostre robove med ploskvami; teh. zarobiti pločevino zaróbljen -a -o 1. deležnik od zarobiti: zarobljeni robci; zarobljena ruta 2. slabš. neuglajen, robat: imeli so ga za zarobljenega hribovca / ne zamerite mu teh zarobljenih besed // omejen, neumen: uči se ali pa boš ostal vse življenje zarobljen / smejali so se njegovi zarobljeni pameti / kot psovka ti tepec zarobljeni; prisl.: zarobljeno govoriti ♪
  8.      zaročíti se  -ím se dov., zaróčil se (ȋ í) slovesno, pred pričami medsebojno si obljubiti poroko: pol leta pred poroko sta se zaročila / zaročil se je s šefovo hčerjo zaročèn -êna -o: zaročeno dekle; bila sta zaročena en mesec ♪
  9.      zaročníca  -e ž (í) star. zaročenka: obiskoval je svojo zaročnico ♪
  10.      zaročník  -a m (í) star. zaročenec: hraniti pisma zaročnika ♪
  11.      zaródek  -dka m (ọ̑) 1. biol. iz oplojene jajčne celice nastajajoč organizem: razvoj zarodka / človeški zarodek 2. poljud. začetna oblika kakega organa v razvoju organizma, strok. zasnova: zarodek cveta, semena 3. knjiž. prva stopnja, oblika tega, kar začenja nastajati, se ustvarjati; zametek: ustanova je zarodek sedanje knjižnice; naselja ob prometnih križiščih so bila zarodki bodočih mest / razvoj obrti je šele v zarodku // prvi pojav tega, kar se začenja razvijati ali ima možnost za razvoj: iskati zarodke pesnikovega pesimizma; zarodki bolezni; skromni zarodki gledališča ♪
  12.      zarodíšče  -a s (í) 1. agr. del drevesnice z nasadom za pridobivanje vegetativnih podlag: zarodišče z matičnimi grmi; zemlja za zarodišče 2. knjiž. začetek, izvor: zarodišče slovenskega kulturnega preporoda ♪
  13.      zarodíti  -ím dov., zaródil (ȋ í) 1. začeti dajati sadeže, plodove: češnja zarodi v petem ali šestem letu; ta vrsta hruške kmalu zarodi / redko trta je letos slabo zarodila obrodila 2. narediti, povzročiti, da se rodi, začne obstajati nov zlasti človeški osebek: zaroditi številne potomce / knjiž. ni ji bilo dano, da bi sama zarodila rodila; pren., ekspr. nova miselnost je v ljudeh zarodila drugačno gledanje na svet; ostre besede so zarodile odpor zarodíti se knjiž. nastati, pojaviti se: v društvu sta se zarodili dve stranki / zarodilo se je lepo, sveže jutro zarojèn -êna -o: med ljudmi zarojeno sovraštvo ♪
  14.      zaródkov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zarodek: razvoj zarodkovih organov; zarodkova rast ♦ bot. zarodkov mešiček del semenske zasnove, iz katerega se po oploditvi razvije kalček in hranilno tkivo ♪
  15.      zarógati se  -am se dov. (ọ̄) knjiž. zelo očitno, grobo izraziti negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: se bomo že še videli, se je zarogal sosedu ♪
  16.      zarogovíliti  -im dov. (í ȋ) ekspr. 1. narediti neroden gib, nerodne gibe: zarogovilil je z rokami in padel 2. povzročiti hrup, nemir: nevihta je malo zarogovilila in se oddaljila // upreti se, začeti nasprotovati: če bodo še delali take napake, bo treba zarogoviliti // razjeziti se, razburiti se: dajte mir, drugače bo oče zarogovilil / natepsti bi ga bilo treba, je zarogovilil ♪
  17.      zaróka  -e ž (ọ̑) slovesna medsebojna obljuba poroke pred pričami: razveljaviti, skleniti zaroko ♪
  18.      zaropotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) 1. dati močne, kratke glasove a) pri delovanju: motor, stroj včasih zaropota / ekspr.: budilka je zaropotala zazvonila; novi stroji so že zaropotali začeli delovati; strojnica je zaropotala na sosednjem hribu b) zlasti pri udarjanju, zadevanju ob kaj: ob vstajanju so stoli zaropotali; brezoseb. v kleti je nekaj zaropotalo / skodelica je zaropotala na tla z ropotom padla / dež je zaropotal po strehi // povzročiti močne, kratke glasove: otroci so zaropotali s coklami; veter je zaropotal z naoknicami / zaropotal je po vratih, da bi mu odprli udaril, potolkel 2. ekspr. ropotajoč se premakniti: lokomotiva je zaropotala s postaje / kamenje je zaropotalo po skalah ropotajoč začelo padati / letala so zaropotala nad hišami ropotajoč zletela 3. slabš. glasno izraziti svojo nejevoljo: spet je zaropotala nad otroki / s stricem sva dostikrat zaropotala se sprla / ali boste že tiho, je zaropotal ♪
  19.      zarosíti  -ím dov., zarósil (ȋ í) brezoseb. krajši čas rositi; porositi: včasih je malo zarosilo / v osebni rabi dež zarosi; pren., knjiž. tolažba je zarosila v njegovo srce zarosíti se postati pokrit z drobnimi vodnimi kapljami: očala so se mu zarosila; okno v dvorani se je zarosilo / čelo se mu je zarosilo ∙ ekspr. zarosile so se jim oči postali so solzni zarošèn -êna -o: zarošena steklenica; zarošene šipe ♪
  20.      zaróta  -e ž (ọ̑) tajen dogovor, načrt navadno več ljudi za odstranitev nosilca, nosilcev navadno državne oblasti: režim je zaroto pravočasno odkril; pripravljati zaroto; ekspr. vplesti koga v zaroto; sodelovati v zaroti proti kralju // ekspr. tajen dogovor, načrt za nasprotovanje komu, zvijačno, zahrbtno dejanje proti komu: sosedi so kovali zaroto proti njemu / zarota otrok proti staršem ♪
  21.      zarotítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zarotiti: zarotitev tovariša, naj ga reši / zarotitev vseh sil sveta / zamrmrati zarotitev zarotitveni obrazec ♪
  22.      zarotíti  -ím dov., zarótil (ȋ í) 1. nav. ekspr. sklicujoč se na kaj zaprositi: zarotim te na tvoje poštenje in ljubezen, da o tem ne govoriš / zarotila jih je, naj bodo mirni proseče rekla 2. po ljudskem verovanju izgovoriti določene besede, narediti določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč: znal je zarotiti hudo uro; zarotiti zlo usodo // začarati: čarovnica ga je zarotila v kamen zarotíti se knjiž. priseči, zakleti se: oče se je zarotil, da sinu ne bo prepustil kmetije; zarotil se je, da nikoli več ne bo šel v gostilno ∙ vse se je zarotilo proti njemu vse okoliščine so zares neugodne, vsi mu nasprotujejo; zastar. zarotili so se zoper vse, kar je tujega trdno so sklenili tujemu nasprotovati, tuje iztrebljati ♪
  23.      zarótnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od zarotnik: nevarna zarotnica ♪
  24.      zarótnik  -a m (ọ̑) kdor je udeležen pri zaroti: zarotniki so ubili kralja; odkriti zarotnike; proces proti zarotnikom / nacistični zarotniki proti ljudstvu ♪
  25.      zarótništvo  -a s (ọ̑) nav. ekspr. mišljenje, delovanje, ravnanje zarotnikov: obtožiti koga zarotništva; zagovarjati se zaradi zarotništva / politično zarotništvo ♪

   54.719 54.744 54.769 54.794 54.819 54.844 54.869 54.894 54.919 54.944  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA