Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (5.476-5.500)
- košeníčica -e ž (í) 1. nar. (pokošena) trava, seno: grabiti košeničico 2. bot. rastlina z nedeljenimi listi in navadno rumenimi metuljastimi cveti, Genista: barvilna, dlakava košeničica ♪
- košenílja -e ž (ȋ) kem. rdeče barvilo iz košeniljke ♪
- košeníljka -e ž (ȋ) zool. na kaktusu živeči kapar z rdečim barvilom v koži, Dactylopius coccus: košeniljka daje rdečo barvo // kem. rdeče barvilo iz te živali ♪
- košenína -e ž (í) 1. travnik, navadno v hribovitem, gorskem svetu, ki se kosi enkrat na leto: na strmi košenini je le tu in tam rasel kak grm // travnik sploh: za vrtom so imeli njivo in košenino 2. (pokošena) trava, seno: grabiti košenino ♪
- košenínar -ja m (ȋ) zool. večja, komarju podobna žuželka z zelo dolgimi nogami, ki ne pika, Tipula oleracea ♪
- košênje -a s (é) glagolnik od kosíti: stroj za košenje trave ♪
- kotálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kotaljenje: kotalno spravljanje sodov ◊ fiz. kotalno gibanje gibanje telesa, ki se kotali; kotalno trenje trenje pri kotaljenju kakega telesa; strojn. kotalni mlin stroj, pri katerem težki valji z drsenjem po gladkem dnu trgajo večja vlakna v manjša; teh. kotalni ležaj ležaj, pri katerem so med vrtečim se in mirujočim delom kotalke ♪
- kotaljênje -a s (é) glagolnik od kotaliti: kotaljenje žoge / slišati je bilo samo zamolklo kotaljenje kamenja ♪
- kòtángens -a m (ȍ-ȃ) geom., v zvezi kotangens kota število, določeno z razmerjem med dolžinama kotu priležne in nasprotne katete v pravokotnem trikotniku ♪
- kóten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kot: dobili so kotne klopi, mize ◊ agr. kotni plug prevračalni plug s tremi ročicami za oranje nagnjenih površin; elektr. kotni jambor jambor, pri katerem električni vodnik spremeni smer; geom. kotna mera število, ki izraža velikost kota v kotnih enotah; (kotna) minuta šestdeseti del (kotne) stopinje; (kotna) sekunda šestdeseti del kotne minute; (kotna) stopinja devetdeseti del pravega kota; teh. kotni ventil ventil na oglu dveh pravokotno stoječih cevi; kotno železo navadno kovinska palica, v prerezu podobna črki L ♪
- kotenína -e ž (í) močna, navadno nebeljena bombažna tkanina: rjuhe iz kotenine ♪
- kotenínast -a -o prid. (í) ki je iz kotenine: koteninast predpasnik; koteninasta krpa ♪
- kotênje -a s (é) glagolnik od kotiti: ob času kotenja; parjenje in kotenje ♪
- kotíren -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kotiranje: kotirni sistem / kotirna črta, številka ♪
- kotlóven -vna -o prid. (ọ̄) koteln: kotlovna pločevina / kotlovna naprava na kurilno olje ♪
- kotóren -rna m (ọ̄) nar. zahodno kotorna: priletela je jata kotornov ♪
- koválen -lna -o prid. (ȃ) ki se rabi za kovanje: kovalno orodje ♦ metal. kovalni preizkus preizkus, če se da kovina kovati; teh. kovalni stroj stroj za avtomatizirano kovanje drobnih izdelkov; vet. kovalna stena lesena stena, ob katero se pri podkovanju priveže nemiren konj; kovalne klešče podkovske klešče ♪
- kòvalénten -tna -o prid. (ȍ-ẹ̑) kem., v zvezah: kovalentni kristal kristal, v katerem so atomi vezani s kovalentno vezjo; kovalentna vez vez, ki veže atome istega elementa v molekulo ♪
- kováren -rna -o prid. (ȃ) knjiž. spletkarski, rovarski: snuje kovarne načrte / premetena in kovarna ženska // zvit, premeten: kovaren smeh ♪
- kôven in kóven -vna -o prid. (ó; ọ̑) ki se da kovati: kovna litina, med; kovno jeklo; železo je kovno in magnetno ♦ ekon. kovna pariteta ali kovno razmerje razmerje med kovnimi stopnjami različnih valut; kovna prostost nekdaj pravica državljanov, da jim državna kovnica naredi iz kovine, ki so jo prinesli sami, ustrezno število kovancev; kovna stopnja razmerje med utežno enoto določene kovine in številom iz nje narejenih kovancev ♪
- koventrírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. z bombardiranjem uničiti, razdejati: koventrirati mesto ♪
- kóvičen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kovico: kovična glava / kovična luknja / kovični niz, šiv ♪
- kovíčenje -a s (ȋ) glagolnik od kovičiti: hladno, vroče kovičenje; ročno, strojno kovičenje ♪
- kozjenóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima kozje noge: favni in kozjenogi satiri ♪
- kozmétičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na kozmetiko: kozmetični preparati; uporablja kozmetična sredstva / kozmetični salon / redna kozmetična nega; kozmetična operacija / kozmetični nasveti ♪
5.351 5.376 5.401 5.426 5.451 5.476 5.501 5.526 5.551 5.576