Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (53.544-53.568)


  1.      vtovóriti  -im tudi vtovoríti -ím dov., vtovóril (ọ̄ ọ̑; ȋ í) spraviti tovor, blago v prevozno sredstvo: vtovoriti blago v čoln / vtovoriti cement na ladjo natovoriti ♪
  2.      vtréti  vtrèm tudi vtárem dov., vtrì vtríte; vtŕl (ẹ́ ȅ, á) z drgnjenjem spraviti v kaj: vtreti olje v usnje; vtreti si kremo v veke ♪
  3.      vúga  -e ž (ú) zool. ptica pevka rumene barve, s črnimi perutmi; kobilar: žvižganje vuge ♪
  4.      vúgava  -e ž (ū) agr. trta s srednje velikimi rumenkastimi grozdi: gojiti vugavo // kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti vugavo ♪
  5.      vulgarizátor  -ja m (ȃ) knjiž. kdor obravnava, prikazuje kaj preveč aktualno poenostavljeno, preprosto: vulgarizator psihologije; popularizator in vulgarizator ♪
  6.      vulgarízem  -zma m (ȋ) 1. knjiž. preveč aktualno poenostavljeno, preprosto obravnavanje, prikazovanje: izogibati se vulgarizmu 2. lingv. beseda, ki je glede na moralna, družabna pravila zelo neprimerna: uporabljati vulgarizme ♪
  7.      vulgarizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati kaj vulgarno: surovi izrazi pogovor vulgarizirajo 2. prikazovati kaj preveč aktualno poenostavljeno, preprosto: take razlage teorijo vulgarizirajo / vulgarizirati Cankarjevo sporočilo v parolo poenostavljati vulgarizíran -a -o: vulgarizirana oblika teorije ♪
  8.      vulgárnež  -a m (ȃ) ekspr. vulgaren človek: razglasiti pisatelja za vulgarneža ♪
  9.      vulgárnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost vulgarnega: zabavala jih je njegova vulgarnost / vulgarnost izražanja / očitati delu vulgarnost / niso še pozabili njegovih vulgarnosti grobih, prostaških dejanj ∙ knjiž. predavatelj je zašel v vulgarnost začel preveč aktualno poenostavljeno, preprosto obravnavati, prikazovati kaj ♪
  10.      vúlgo  prisl. (ȗ) knjiž., navadno pri hišnih imenih po domače: piše se Ivan Miklavčič, vulgo Gradnik ♪
  11.      vulkán  -a m (ȃ) 1. kraj, mesto na zemeljskem površju, navadno gora, kjer prodira iz zemeljske notranjosti lava, ognjenik: vulkan bruha; vulkan že več desetletij miruje; delovanje, izbruh vulkana; pobočje, vrh vulkana; njuna ljubezen je kot vulkan močna, silovita ♦ geogr. aktivni ki še bruha, ugasli vulkan ki ne bruha več; podmorski vulkan na morskem dnu 2. ekspr., s prilastkom kar se pojavi z veliko močjo, silovitostjo: vulkan navdušenja, strasti ♪
  12.      vulkanizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. krpati s prilepljenjem krpe iz kavčuka s segrevanjem: vulkanizirati pnevmatiko, zračnico 2. navadno v zvezi s kavčuk obdelovati z žveplom ali njegovimi spojinami, navadno pri višji temperaturi: vulkanizirati kavčuk vulkanizíran -a -o: vulkanizirano mesto na zračnici ♦ obrt. vulkanizirana obutev obutev z gumijastim podplatom, prilepljenim z vulkanizacijo ♪
  13.      vulkánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vulkan: vulkansko delovanje / vulkansko žrelo odprtina v zemeljski skorji, skozi katero prihaja na površje lava ∙ ekspr. vulkanski izbruh bolečin zelo močen, silovit ♦ geol. vulkanski izbruh prodor lave in drugih snovi iz notranjosti zemlje na površje; vulkanski otok otok, ki so ga zgradile predornine; vulkanski potres; petr. vulkanska breča; vulkansko steklo steklu podobna kamnina, ki nastane pri hitrem strjevanju lave ♪
  14.      vúlva  -e ž (ȗ) anat. zunanje žensko spolovilo ♪
  15.      vúzemski  -a -o [zǝm] prid. (ú) nar. vzhodno velikonočen: vuzemske pisanice / vuzemski čas ♪
  16.      vz...  predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja navzgor: vzdigniti, vziti, vzleteti, vzpeti se, vzravnati b) začetka dejanja, nastopa stanja: vzfrfotati, vzplahutati / vzbuhniti, vzkipeti / vzcvesti, vzljubiti, vznemiriti c) dosege zaželenega namena, cilja: vzgojiti, vzrediti / vzpostaviti č) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): vzkaliti, vzrohneti 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: vzhod, vzpenjavka, vzpon, vzponski, vzreja ♪
  17.      vzádi  prisl. (ā) star. zadaj: vzadi so štrleli vrhovi gora; najbolj vzadi so šli bolni in ranjenci / delala je vzadi za hišo / ostati vzadi za drugimi zaostati ♪
  18.      vzádnjič  prisl. (ȃ) zastar. zadnjič: vzadnjič so se še pozdravili in odšli / to sta sklenila že vzadnjič ♪
  19.      vzajémnost  -i ž (ẹ̑) 1. povezanost s čim enakim, ustreznim kot povračilom: dogovoriti se o vzajemnosti prevajanja literarnih del / sporazum temelji na vzajemnosti ♦ jur. načelo vzajemnosti načelo, po katerem priznava država drugi državi ali njenim državljanom določene pravice, ugodnosti s pogojem, da jih tudi druga država priznava njej oziroma njenim državljanom // medsebojna povezanost, odvisnost: vzajemnost med rastlinstvom in živalstvom / vzajemnost duševnega in telesnega razvoja 2. medsebojna povezanost, pomoč, podpora članov kake skupnosti: računati, zanesti se na vzajemnost; delavska, vaška vzajemnost; občutek vzajemnosti / slovanska vzajemnost ♪
  20.      vzbesnéti  -ím dov., vzbêsni in vzbésni (ẹ́ í) postati besen: vzbesnel je in začel razbijati posodo; vzbesnela je zaradi njegove trdosrčnosti; spet, takoj vzbesneti / ekspr. reka ob nalivih vzbesni vzbesnèl in vzbesnél -éla -o: vzbesnel človek ♪
  21.      vzbóčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: vzbočiti prsi, trebuh; močno, nekoliko vzbočiti / vzbočiti pločevino; pri segrevanju se pokrov in dno vzbočita / krilo se je v vetru vzbočilo v balon vzbóčiti se dvigniti se v obliki visokega loka: nad mestom se je vzbočila mavrica / iz ravnine se tu in tam vzboči grič vzbóčen -a -o: vzbočen hrbet; vzbočeno čelo ♪
  22.      vzbókel  -kla -o [ǝu̯] prid. (ọ́) ki ima navzgor, navzven ukrivljeno obliko: vzbokel hrbet kamele; vzbokla ploskev; zrcalo je vzboklo ♦ zool. vzboklo-jamasto vretence vretence, ki je spredaj izbočeno in zadaj vbočeno ♪
  23.      vzboklína  -e ž (í) kar je na ravni površini navzgor, navzven ukrivljeno: na cesti so jame in vzbokline; zravnati vzbokline; kamnite vzbokline; telesne vzbokline; vzbokline na stropu; ploskve brez vzboklin / vzboklina stopala vzbočenost, vzboklost ♦ tisk. tisk z vzbokline tiskanje z vzboklih delov tiskovne plošče; visoki tisk ♪
  24.      vzbókniti  -em dov. (ọ́ ọ̑) redko vzbočiti: vzbokniti hrbet vzbóknjen -a -o: vzboknjena ploskev ♪
  25.      vzbrnéti  -ím dov. (ẹ́ í) oddati enakomerno se tresoč glas: strune vzbrnijo; zaloputnil je z vrati, da so vzbrnele šipe ♪

   53.419 53.444 53.469 53.494 53.519 53.544 53.569 53.594 53.619 53.644  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA