Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (526-550)


  1.      alkohóličen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na alkoholike: alkoholična klinika / zastar. alkoholične pijače alkoholne ♪
  2.      alkóven  -vna m (ọ̑) knjiž., redko alkova: postelja stoji v alkovnu ♪
  3.      alkóven  -vna -o (ọ̑) pridevnik od alkova: alkovni zastori ♪
  4.      alodiálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na alod, alodij: alodialna posest / alodialne zadeve ♪
  5.      àlógičen  -čna -o prid. (ȁ-ọ́) ki se ne sklada z logiko: alogično čustvo; alogično mišljenje / po njegovem mnenju je ženska alogična ♪
  6.      alopátičen  -čna -o (á) pridevnik od alopatija: alopatično zdravljenje ♪
  7.      alotrópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na alotropijo: alotropne oblike ogljika ♪
  8.      alpinístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na alpiniste ali alpinizem: alpinistični klub; alpinistični odsek Planinske zveze / alpinistična dejavnost; organizirati planinska in alpinistična predavanja ♪
  9.      alternatíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na alternativo: alternativni predlog; alternativno vprašanje; mnenja so precej alternativna / alternativna možnost; sprejeti alternativno rešitev ♦ ekon. alternativna uporaba sredstev uporaba za različne namene 2. nanašajoč se na alternacijo: predlagali so alternativne guvernerje; alternativno petje ♪
  10.      altruístičen  -čna -o prid. (í) poln altruizma, nesebičen: altruističen človek; njegovo ravnanje je altruistično ♪
  11.      aluviálen  -lna -o prid. (ȃ) geol. holocenski: aluvialen prod; aluvialna naplavina; aluvialna plast ♪
  12.      alveoláren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na alveolo: operacija alveolarne fistule / alveolarni glas glas, tvorjen z jezično konico ob alveolah ♪
  13.      amanuénsis  -a [-nz-] m (ẹ̑) nekdaj nižji uslužbenec, navadno v knjižnici: bil je amanuensis v dvorni knjižnici / amanuensis slavnega biologa ♪
  14.      ambiciózen  -zna -o prid. (ọ̑) ki si izrazito prizadeva za uspeh, za uveljavitev: ni bil samoiniciativen, še manj ambiciozen; ambiciozen igralec; biti bolestno ambiciozen / ambiciozen načrt; ambiciozne zahteve ♪
  15.      ambiènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) prostor z določenimi značilnostmi, ki obdaja osebo ali stvar, okolje: ustvariti primeren delovni ambient; malomeščanski, vaški ambient; v romanu sta ambient dogajanja Primorska in Trst / godi se v ambientu predvojne družbe; v zločinstvo je zašel pod vplivom ambienta // razpoloženje, ozračje: na ulicah vlada pravi novoletni ambient ♪
  16.      ambiênten  in ambiénten -tna -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na ambient: ambientne značilnosti / knjiž. hiša ima izrazit značaj ambientnega spomenika ♪
  17.      ambivalénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. hkratno uveljavljanje obeh protislovnih čustev: večna ambivalenca nagona in misli; razpetost med najbolj protislovne notranje situacije ali občutja, ta nenehna idejna ambivalenca ♪
  18.      ambivalénten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ambivalenco: do drugih oseb ima ambivalenten odnos; ambivalentni značaj dubrovniške književnosti; ambivalentna osebnost ♪
  19.      ambivaléntnost  -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost ambivalentnega: moralna ambivalentnost; ambivalentnost značaja / ambivalentnost sodobnega delavskega gibanja ♪
  20.      ambulánčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ambulanco: ambulančni vagon; ambulančna pošta / ambulančni pregled; ambulančno zdravljenje ♪
  21.      ambulánten  -tna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na ambulanto: ambulantni bolnik; ambulantni pregled; ambulantni zdravnik ga je poslal k specialistu; ambulantno zdravljenje / ambulantni voz z ranjenci / ambulantni vozel ploščat vozel pri zasilnem obvezovanju 2. premičen, potujoč: ambulantna knjižnica; cestna ambulantna informacijska služba; ambulantna trgovina ambulántno prisl.: lažji bolniki se zdravijo ambulantno ♪
  22.      amében  -bna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na amebo: amebno gibanje ♦ med. amebna griža ♪
  23.      ameboíden  -dna -o prid. (ȋ) podoben amebi: ameboidna oblika / ameboidno gibanje levkocitov ♪
  24.      ámen  medm. (ā) rel. izraža potrditev, željo: reši nas hudega, amen / kaplan je odzdravil: na veke amen; pren., ekspr. ne pustim, pa amen; sam.: šele pri amenu se je zbudil ∙ pog. z njim je amen izgubljen je, umrl bo; ekspr. izblebetal je vse do amena, do amena vse popolnoma vse; to je gotovo kot amen v očenašu popolnoma, čisto ♪
  25.      amenoréja  -e ž (ẹ̑) med. izostanek mesečnega perila: patološka amenoreja ♪

   401 426 451 476 501 526 551 576 601 626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA