Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (52.294-52.318)


  1.      vbodlína  -e ž (í) med. rana, poškodba, povzročena s koničastim predmetom: odkriti vbodlino na hrbtu umorjenega; globoka vbodlina / vbodlina v trebušno votlino ♪
  2.      vbodljáj  -a m (ȃ) 1. kratek, rahel vbod: začutiti bolečino ob vbodljaju; vbodljaj v prst; sledovi vbodljajev / vbodljaj igle; vbodljaj s šivanko / dobiti vbodljaj / ekspr. še nekaj vbodljajev in vezenina bo končana 2. bolečina, povzročena s takim vbodom: čutiti vbodljaj; oster vbodljaj 3. vbodeno mesto na telesu: vbodljaj od šivanke; pordela koža okoli vbodljaja ♪
  3.      vbókel  -kla -o [ǝu̯] prid. (ọ́) ki ima navzdol, navznoter ukrivljeno obliko: vbokla ploskev; zrcalo je vboklo ♦ geom. vbokli kot vbočeni kot; prim. vbočiti ♪
  4.      vboklína  -e ž (í) prostor, nastal z ukrivljenjem površine navzdol, navznoter: vboklina na bradi; pločevina z vboklinami / vbokline in izbokline na cesti ♪
  5.      vbóklost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost vboklega: vboklost palice / vboklost terena ♪
  6.      vbókniti  -em dov. (ọ́ ọ̑) redko vbočiti: vbokniti hrbet / deska se je vboknila vbóknjen -a -o: vboknjena ploskev ♪
  7.      vbôsti  vbôdem dov., vbôdel in vbódel vbôdla, stil. vbòl vbôla (ó) 1. pri šivanju potisniti kaj koničastega z vdeto nitjo v kaj trdnega, da pride skozi: vbosti šivanko v tkanino // potisniti kaj koničastega v kaj sploh: vbosti konico pletilke v petljo 2. zabosti: vbosti šivanko v blazinico / vbosti z iglo v meh / med pretepom vbosti koga z nožem 3. s pritiskom česa koničastega v kaj trdnega narediti, izoblikovati kaj: vbosti komu znamenje / vbosti sneženemu možu jamice za oči 4. redko zbosti: vbosti koga v roko; poskočil je, kot bi ga vbodel / s šalo vbosti koga ♪
  8.      vbrizgálnik  -a m (ȃ) teh. naprava za vbrizgavanje: popravljati vbrizgalnik ♦ fiz. vbrizgalnik elektronov majhen pospeševalnik, ki vbrizga elektrone v večji pospeševalnik; strojn. vbrizgalnik črpalka, ki s hitrim curkom vode ali pare potiska tekočino ♪
  9.      vbrízgati  -am dov. (ȋ) v močnem curku spraviti kaj tekočega v kaj: vbrizgati vodo v kotel; bencin se vbrizga v motor s posebno črpalko / vbrizgati komu cepivo, zdravilo; vbrizgati si mamilo ♦ grad. vbrizgati cementno mleko v zidne razpoke vbrízgan -a -o: vbrizgana tekočina ♪
  10.      vbrusíti  in vbrúsiti -im dov. (ȋ ú) z brušenjem narediti kaj v kaj: vbrusiti okraske v kozarce ♪
  11.      vcepítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od vcepiti: vcepitev bolezenskih klic / vcepitev predsodkov ♪
  12.      vcepíti  in vcépiti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. vnesti v telo povzročitelje bolezni ali cepivo: vcepiti komu bolezenske klice / vcepiti cepivo ♦ med. vcepiti serum 2. vstaviti cepič, požlahtniti s cepljenjem: vcepiti žlahtno sorto na tepko / vcepiti divjak z žlahtno sorto 3. ekspr. z močnim vplivom doseči, da kdo dela, ravna popolnoma v skladu s tem, kar izraža dopolnilo: vcepiti komu delovne navade, narodno zavest; vcepiti komu ponos, predsodke / vcepiti komu kaj v srce, zavest vcépljen -a -o: vcepljen cepič ♪
  13.      vcépljati  -am nedov. (ẹ́) 1. vnašati v telo povzročitelje bolezni ali cepivo: vcepljati bolezenske klice / vcepljati cepivo ♦ med. vcepljati serum 2. vstavljati cepič, požlahtnjevati s cepljenjem: vcepljati žlahtne sorte na divjake 3. ekspr. z močnim vplivom dosegati, da kdo dela, ravna popolnoma v skladu s tem, kar izraža dopolnilo: vcepljati otrokom ljubezen do resnice; vcepljati komu kako miselnost / vcepljati komu kaj v glavo, srce ♪
  14.      včási  prisl. (ȃ) star. včasih: včasi je srečal kakega znanca; okna so bila podnevi odprta, včasi še ponoči / včasi se je ukvarjala z vezenjem, zdaj ne vidi več dobro ♪
  15.      včásih  prisl. (ȃ) 1. izraža manjše število ponovitev v nedoločenih časovnih presledkih: včasih gre v gledališče; ob večerih so plesali, včasih so se tudi stepli; opomin je včasih zadostoval, zmeraj pa ne; včasih čisto nič ne sliši, včasih pa preveč / pog. za včasih bi mu kolo koristilo 2. izraža ne natančneje določen čas, v katerem se je dejanje zgodilo: včasih je tu stala hiša; v tej vasi so včasih živeli dobro, zdaj pa vse propada ♪
  16.      včéraj  prisl. (ẹ́) 1. prvega dne pred današnjim dnevom: včeraj smo bili v gledališču; včeraj opoldne, zjutraj; včeraj zvečer sinoči; včeraj ob 11. uri; do včeraj ni bilo novic o pogrešanih; kruh je od včeraj včerajšnji, star; spominjam se, kot bi bilo včeraj / od včeraj do danes se stanje ni izboljšalo; včeraj teden bi se morali vrniti 2. nav. ekspr. v (bližnjem) preteklem času, v (bližnji) preteklosti: včeraj je bila še otrok, zdaj je lepo dekle; ljudje, ki jim je še včeraj pomagal, ga ne poznajo več ● knjiž. to so ljudje od včeraj nesodobni, zastarelih nazorov; ekspr. ne podcenjujte jih, ti niso od včeraj niso neizkušeni, naivni; knjiž. njegov sloves ni od danes ali včeraj je že dolgotrajen; sam.: pozabiti na svoj včeraj ♪
  17.      včérajšnji  -a -e prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na dan pred današnjim dnevom: včerajšnji dan; včerajšnji datum / včerajšnji časopis; včerajšnja zabava 2. ekspr. nanašajoč se na (bližnji) pretekli čas, (bližnjo) preteklost: včerajšnji časi / včerajšnji prijatelji so postali sovražniki ● knjiž. včerajšnji ljudje nesodobni, zastarelih nazorov; ekspr. zaupajte nam, saj nismo včerajšnji nismo neizkušeni, naivni; ekspr. bil je še ves včerajšnji, saj je popival celo noč zaradi neprespanosti, prejšnjega dne popite pijače se je slabo počutil, je bil slabo razpoložen; sam.: kritika včerajšnjega ♪
  18.      včlániti  -im dov. (ā ȃ) narediti, da kdo postane član kake organizacije: včlaniti otroka v društvo včlániti se postati član kake organizacije: včlaniti se v društvo, zvezo / država se je včlanila v meddržavno gospodarsko skupnost včlánjen -a -o: biti včlanjen v več društev; včlanjene države ♪
  19.      včŕtati  -am dov. (ŕ r̄) 1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom narediti kaj v kaj: včrtati krivulje v glino / včrtati brazde s plugom; pren. utrujenost mu je včrtala trpke poteze 2. s črtanjem narediti čemu v notranjosti kaj: včrtati krogu zvezdo / včrtati smer pohoda na zemljevid vrisati ♦ geom. včrtati krog mnogokotniku narisati krog, ki se dotika vseh stranic mnogokotnika; včrtati kroglo narediti največjo kroglo, ki leži znotraj danega telesa včŕtan -a -o: ploščina včrtanega kroga ♪
  20.      včustvováti se  -újem se dov. (á ȗ) knjiž. čustveno se vživeti: vedno je pripravljen poslušati ljudi v stiski in se včustvovati vanje / včustvovati se v pesem, sliko ♪
  21.      včutíti se  in včútiti se -im se dov. (ȋ ú) knjiž. čustveno se vživeti: zna se včutiti v otroke / včutiti se v pesem, sliko ♪
  22.      vdahníti  in vdáhniti -em dov. (ȋ á) 1. knjiž. zajeti zrak v pljuča pri dihanju; vdihniti: globoko vdahniti 2. ekspr. dati, ustvariti: veselje je vdahnilo njenim očem žar / pisatelj je vdahnil junaku živost / vdahniti komu idejo, misel ♪
  23.      vdája  -e ž (ȃ) glagolnik od vdati se: očitali so mu prehitro vdajo prigovarjanju, ukazu / kljub bolezni ni hotel leči, ker bi ležanje pomenilo vdajo / prisiliti sovražnika k vdaji; izobesiti belo zastavo v znamenje vdaje / dekle je dovolj staro za vdajo ♪
  24.      vdájanje  -a s (ȃ) glagolnik od vdajati se: podpreti preobteženo desko zaradi vdajanja / vdajanje ukazom / vdajanje alkoholu ♪
  25.      vdájati se  -am se nedov. (ȃ) 1. zaradi pritiska, delovanja sile prenehavati ohranjati trdnost: razgret asfalt se je vdajal pod nogami; še malo pritisni, vrata se že vdajajo / preobtežena deska se vse bolj vdaja se upogiba 2. prenehavati ohranjati svojo voljo, stališče in začenjati delati, živeti v skladu z voljo, stališčem drugega: vdajati se volji, ukazom koga // navadno v zvezi z v prenehavati (notranje) nasprotovati kakemu stanju, položaju in začenjati delati, živeti v skladu z razmerami: z občutkom lastne nemoči se je vdajal v svojo nesrečo; vdajati se v usodo 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža prehajanje osebka v stanje, kot ga določa samostalnik: vdajati se jezi, obupu; nikar se ne vdajaj skrbem in strahu, vse bo še dobro / vdajati se sanjam, spominom // izraža prehajanje osebka v dejavnost, kot jo določa samostalnik: vdajati se alkoholizmu, razvratu 4. prenehavati se bojevati in prihajati pod oblast nasprotnika: sovražnik se je na več frontah vdajal; vojaki so se drug za drugim vdajali / vdajati se sovražniku 5. ekspr. ljubezensko se prepuščati partnerju: vdajala se mu je v ljubezni ● zastar. druge so se vdajale, ona je ostala sama so se poročale, možile; star. zima se ni še nič vdajala ni še nič popuščala vdajajóč se -a -e: zaprl se je sam vase, vdajajoč se svojim mislim in spominom; hoditi po vdajajočem se mahu ♪

   52.169 52.194 52.219 52.244 52.269 52.294 52.319 52.344 52.369 52.394  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA