Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (51.869-51.893)
- usmodíti -ím dov., usmódil (ȋ í) ekspr. udariti: usmodil ga je čez pleča; s šibo usmoditi ♦ vet. usmoditi kopitno roževino pri nameščanju podkve vžgati v kopitni podplat njeno obliko, da se dobro, trdno prilega ♪
- usmradíti -ím dov., usmrádil (ȋ í) povzročiti, da je kje razširjen smrad: mrhovina je usmradila votlino usmradíti se zaradi kvarjenja, razpadanja postati smrdljiv: v toplem vremenu se meso hitro usmradi; zaradi mirovanja se je voda usmradila; pren., ekspr. njihovo življenje se je usmradilo usmrajèn -êna -o: voda v sodu je usmrajena; usmrajeno meso; usmrajeno duhovno ozračje ♪
- usmrájati -am nedov. (á) povzročati, da je kje razširjen smrad: tovarniški dim usmraja dolino usmrájati se zaradi kvarjenja, razpadanja postajati smrdljiv: meso, voda se že usmraja ♪
- usmrčevánje -a s (ȃ) glagolnik od usmrčevati: usmrčevanje obsojencev ♪
- usmrčeváti -újem nedov. (á ȗ) povzročati smrt, navadno človeka: usmrčevati v duševni zmedenosti // izvrševati smrtno kazen: usmrčevati obsojence ♪
- usmrtítev -tve ž (ȋ) glagolnik od usmrtiti: usmrtitev je bila določena za naslednji dan; usmrtitev obsojenca ♪
- usmrtíti -ím dov., usmŕtil (ȋ í) povzročiti smrt, navadno človeka: po nesreči je usmrtil lastnega sina; usmrtiti se s strupom / knjiž. telo je lahko usmrtiti, duha pa ne // izvršiti smrtno kazen: usmrtiti obsojence; usmrtiti z obešenjem, ustrelitvijo usmrčèn -êna -o: usmrčeni talci; bil je usmrčen s strelom ♪
- usmrtljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. smrten: usmrtljiva količina mamila ♪
- usnívati -am nedov. (í) zastar. uspavati: šelestenje listja ga je usnivalo ♪
- usnjár -ja m (á) 1. kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in prodajanjem usnja: usnjarji in tekstilci // delavec v proizvodnji usnja: razpisati delovno mesto usnjarja 2. nekdaj lastnik usnjarne: zaposlil se je pri usnjarju ◊ rib. v ribniku vzrejen krap, ki je brez lusk ♪
- usnjárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na usnjarje ali usnjarstvo: usnjarska šola / usnjarska industrija / usnjarski inženir, tehnik / usnjarski noži, stroji ♪
- úsnjast -a -o prid. (ú) usnjat: koža je postala usnjasta in pusta // star. usnjen: usnjast ovitek; usnjasta denarnica úsnjasto prisl.: usnjasto se svetiti ♪
- usnjàt -áta -o prid. (ȁ ā) 1. podoben usnju: usnjata koža // ki je iz usnja; usnjen: usnjati izdelki; čevlji z usnjatimi podplati 2. bot. ki je trd in težko uvene: rastline z usnjatimi listi ♪
- úsnje -a s (ú) 1. živalska koža, strojena brez dlake: usnje se lomi, razpoka; barvati, loščiti, mehčati usnje; šivati usnje; predelati kože v usnje; belo, črno, rdeče, svetlo usnje; gladko, kosmateno, mehko, tanko, težko usnje; tovarna usnja; čevlji, plašč iz usnja / galanterijsko, knjigoveško usnje; gornje za vrhnje dele obutve, spodnje usnje za spodnje in notranje dele obutve; goveje, kozje, ovčje, svinjsko, telečje usnje 2. žarg., šport. nogometna žoga: v zadnjem trenutku je odbil usnje v kot / nogometno usnje ◊ obrt. knjiga je vezana v usnje hrbet in platnice so prevlečeni z usnjem; usnj. blanširati, lomiti, strojiti usnje; jermensko usnje za pogonske jermene; kromovo usnje strojeno z raztopino kromovega bazičnega sulfata;
oblačilno usnje tanko, mehko usnje za oblačila, pokrivala, torbice; podplatno usnje; transparent usnje prosojno usnje, obdelano z borovo kislino in glicerinom, za bobne, tekstilno industrijo; zal., kot označba načina vezave Prešeren, Poezije, usnje [us.] ♪
- usnovíti -ím tudi usnóviti -im dov., usnóvil (ȋ í; ọ̄ ọ̑) knjiž. uresničiti, konkretizirati: usnoviti idejo, zamisel usnóvljen -a -o tudi usnovljèn -êna -o: usnovljeni načrti ♪
- usóda -e ž (ọ̑) 1. kar po verovanju nekaterih ljudi določa potek človekovega življenja tako, da se nanj ne da vplivati: tako je odločila usoda; ekspr. usoda ji ni dala, namenila sreče; ekspr. usoda ga preganja, tepe; upirati se usodi; dobra, neprizanesljiva, neusmiljena, zla usoda / ekspr.: igra usode; biti orodje usode; nedoumljiva pota usode / v nekaterih mitologijah boginja usode 2. potek človekovega življenja, na katerega se ne da vplivati: objokovati, preklinjati usodo; vdati se v usodo; sprijazniti se z usodo; nesrečna, tragična, žalostna usoda / ekspr. usodi ne ubežiš / brati, napovedovati, prerokovati usodo iz kart, kave, zvezd, z dlani / ekspr. morda bo novi film doletela boljša usoda kot njegove predhodnike // ekspr. življenje sploh: odločati o usodi koga; bil je
odgovoren za njihovo usodo / krojiti komu usodo ● ekspr. usoda je hotela, da je tisto noč umrl moralo se je zgoditi; zgodilo se je; knjiž. usoda jim je naklonila zmago zmagali so; ekspr. usoda se je poigrala z njim doživel je nenavadne, nepričakovane stvari; ekspr. izzivati usodo ravnati predrzno, nepremišljeno; ekspr. prepustiti koga usodi ne poskrbeti zanj, ne pomagati mu; ekspr. vzeti usodo v svoje roke sam odločati o svojem življenju ♪
- usódepóln -a -o [u̯n] prid. (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ọ́) knjiž. usoden1: usodepolni nesporazumi / usodepolno srečanje ♪
- usodíti in usóditi -im dov. (ȋ ọ́) star. prisoditi: kaj pa je zakrivil, da so mu usodili tako kazen // nameniti, določiti: življenje mu je usodilo malo lepih trenutkov usodíti se in usóditi se upati si, drzniti si: usodil se jo je prijeti za roko; nisem se te usodil prositi, vprašati usójen -a -o 1. deležnik od usoditi: njemu usojena kazen 2. ekspr. ki ga komu določi usoda: taka smrt mu je bila usojena; usojeno mu je bilo kratko življenje ∙ ekspr. ni mu bilo usojeno videti vnuka umrl je, preden se mu je rodil vnuk; ekspr. nista si bila usojena nista mogla postati ljubimca, zakonca
♪
- usolíti -ím dov., usólil (ȋ í) star. nasoliti: usoliti meso usoljèn -êna -o: sveža in usoljena zelenjava ♪
- usopíti -ím dov., usópil (ȋ í) star. upehati, zasopsti: usopiti konja s hitrim tekom / strma pot ga je usopila / tako se je usopil, da se je moral prijeti za ograjo usopljèn -êna -o: pritekel je ves usopljen in poten ♪
- uspávanje -a s (ā) glagolnik od uspavati: pravljice za uspavanje otrok / njihov namen je uspavanje javnega mnenja ♪
- uspávanka -e ž (ā) preprosta pesem v enakomernem ritmu za uspavanje, zlasti otrok: mati poje otroku uspavanko; ropot koles ga uspava kot uspavanka; pren., pesn. ciprese so mu šepetale uspavanko ♪
- uspávati -am nedov. (ā) 1. delovati, vplivati na koga tako, da postane zaspan: uspavati otroka s pesmico, z zibanjem; enakomerno tresenje vagona ga je uspavalo / hipnotizer jo je zlahka uspaval spravil v spanju podobno stanje; nežni zvoki so jih uspavali omamljali 2. ekspr. povzročati, da je kdo nedejaven, nedelaven: zmage in uspehi tekmovalcev niso uspavali; obljube so jih preveč uspavale; marsikdo se je s tem uspaval / propaganda je hotela uspavati javno mnenje / s tem so uspavali pazljivost ljudi zmanjševali; ekspr. take besede so mu uspavale vest povzročale, da se je manj zavedal svoje krivde uspavajóč -a -e: uspavajoč glas, vonj; zrak je bil topel, uspavajoč; prisl.: tablete delujejo uspavajoče; uspavajoče govoriti uspávan -a -o: uspavan od enakomernega ropota ♪
- uspèh tudi uspéh -éha m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. dejstvo, da kdo s svojim delom, prizadevanjem doseže, kar želi, pričakuje: uspeh ga je opogumil; veseliti se uspeha; želeti komu uspeh; dvomiti o uspehu, pog. v uspeh česa / truditi se brez uspeha / uspeh režiserja; uspeh v poklicu / uspeh filma, knjige, predstave / pri vzgoji nima uspeha ni uspešen 2. pozitiven rezultat kakega dela, prizadevanja: prvi poskus ni prinesel, ekspr. rodil uspeha; pri svojem delu je dosegel velike, zadovoljive uspehe; finančni, gospodarski uspehi; uspehi domačih raziskovalcev // kar doseže učenec s svojim delom, prizadevanjem v šoli: dokument o učenčevem uspehu / šolski uspeh ● ekspr. pri ženskah je imel uspeh znal si je pridobiti njihovo ljubezensko naklonjenost; vznes. njegovo delo je bilo kronano z uspehom se je uspešno končalo ◊ šol. odlični uspeh; nezadostni učni uspeh ♪
- uspéšnež -a m (ẹ̑) ekspr. uspešen človek: poslovni uspešneži ♪
51.744 51.769 51.794 51.819 51.844 51.869 51.894 51.919 51.944 51.969