Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (50.544-50.568)



  1.      torêro  -a m () zlasti v španskem okolju kdor se javno v areni bori z bikom; bikoborec: torero draži bika
  2.      torévtika  -e ž (ẹ́) um. tehnika oblikovanja kovin s cizeliranjem, tolčenjem: torevtika in graviranje
  3.      tórij  -a m (ọ́) kem. mehka srebrno bela radioaktivna kovina, element Th: razpadanje torija; uran in torij
  4.      torílnica  -e ž () bot., navadno v zvezi spomladanska torilnica gozdna rastlina z dolgopecljatimi jajčastimi ali srčastimi listi in modrimi cveti v socvetju, Omphalodes verna: spomladanska torilnica in rumena pasja čebulica
  5.      torílo  -a s (í) star. 1. okrogla posoda, navadno lesena: stružiti torila; zajeti vodo iz torila 2. model, posoda: torilo za potico
  6.      toríšče  -a s (í) knjiž., navadno s prilastkom 1. celota pojavov, stvari, na katero se nanaša, je usmerjeno človekovo delovanje, ustvarjalnost; področje: znanje z naravoslovnega torišča; zbornik vsebuje članke z različnih torišč // dejavnost, delo v okviru take celote: raziskovanje in razstavljanje sta dve torišči muzejskega dela / delovno torišče psihologije / z oslabljenim pomenom uspešno se uveljaviti na torišču športa v športu 2. kraj, prostor, kjer se kaj dogaja: lovska družba je določila torišče naslednjega lova ∙ zastar. pričakati sovražnika na torišču bojišču // kraj, prostor sploh: izkopavanja na torišču stare prestolnice
  7.      tórka  -e ž (ọ̑) etn., po ljudskem verovanju bitje, ki kaznuje predico, če prede na večere določenih dni: ponoči pride torka prest
  8.      tórklja 1 -e ž (ọ̑) etn., po ljudskem verovanju bitje, ki kaznuje predico, če prede na večere določenih dni: bajke o vilah, rojenicah in torkljah
  9.      tôrkov  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na torek: torkove popoldneve porabi za nakupe / ocena torkovega koncerta; sklepi torkove seje
  10.      tóron  -a m (ọ̑) kem. radioaktivni plin, ki nastane pri razpadanju torija, element Tn: radon in toron
  11.      torpédo  -a m (ẹ̑) 1. voj. z razstrelivom napolnjen izstrelek z lastnim pogonom, ki se premika do cilja navadno pod vodno gladino: torpedo je zadel ladjo; izstreliti torpedo 2. teh. priprava v pestu zadnjega kolesa, ki omogoča prosti tek kolesa pri mirovanju pedalov, pogon pri potiskanju pedalov naprej in zaviranje pri potiskanju pedalov nazaj: torpedo se je preveč segrel / kolo na torpedo
  12.      torpédovka  -e ž (ẹ̑) voj. vojna ladja, oborožena zlasti s torpedi in topovi: križarke, torpedovke in podmornice
  13.      torr  gl. tor enota
  14.      tórta  -e ž (ọ̑) pecivo okrogle oblike, navadno iz več plasti biskvitnega testa, med katerimi je nadev: narediti, okrasiti torto; razrezati torto; kos torte; lopatica za torto / čokoladna, sadna torta / za malico poje dve torti tortni rezinigastr. doboš torta iz tankih plasti biskvitnega testa s karamelno glazuro; linška torta iz linškega testa, namazana z ribezovo marmelado in okrašena z mrežo iz istega testa
  15.      tortílja  -e ž () 1. v španskem okolju jed iz stepenih jajc, zelenjave, začimb: delati tortilje; tortilja s fižolovim nadevom 2. v latinskoameriškem okolju tanek mlinec iz koruzne ali bele moke, pečen na vroči plošči ali kamnu: peči tortilje
  16.      tortúra  -e ž () knjiž. mučenje: prenesti, prestati torturo; zasliševanje s torturo / ekspr. kdo bo trpel to lepotno torturo
  17.      tórus  -a m (ọ̑) 1. geom. telo, ki nastane pri vrtenju kroga okoli osi, ležeče v isti ravnini in oddaljene od njegovega središča bolj, kot je njegov polmer: prostornina torusa // ploskev, ki omejuje to telo: površina torusa 2. arhit. obročasto izbočeni del podnožja jonskih in korintskih stebrov; svitek
  18.      torzíja  in tórzija -e ž (; ọ́) 1. teh. obremenitev trdnega telesa pri delovanju dveh enako velikih, nasprotno usmerjenih sil, pravokotnih na vzdolžno os; vzvoj: zasuk pri torziji 2. med. zasukanje, zasuk: ustavljanje krvavitve s torzijo ◊ geom. količina, ki skupaj s fleksijo določa prostorsko krivuljo, vzvoj
  19.      torzíjski  in tórzijski -a -o prid. (; ọ́) teh. vzvojen: torzijska napetost, obremenitev / torzijska vzmet ♦ fiz. torzijski moment torzijski navor; torzijska tehtnica priprava za merjenje zelo majhnih sil z zasukom prečke, obešene na nitki, žici
  20.      tórzo  -a m (ọ̑) 1. um. nepopolno ohranjen ali nedokončan kip, navadno brez glave in udov: torzi antičnih boginj / kip se je ohranil samo kot torzo 2. knjiž. nedokončano delo, stvar sploh: knjiga je ostala torzo; drama daje vtis torza
  21.      tóstránost  -i ž (ọ̑-ā) v različnih religijah zemeljska stvarnost: v tostranost usmerjen človek
  22.      tóstránski  -a -o prid. (ọ̑-á) 1. nanašajoč se na tostranstvo: tostransko življenje / tostranski svet 2. ekspr. posveten, materialen: tostranske dobrine; tostranske skrbi
  23.      totalitarízem  -zma m () politična ureditev, v kateri se celotno družbeno in osebno življenje državljanov nasilno enoti in podreja ciljem državnega vodstva: boriti se proti totalitarizmu; fašistični totalitarizem
  24.      totalitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. kar zajema, obsega vsa področja, vse vidike, stvari v celoti: opisovati partizanstvo kot človeško totaliteto; analiza razkriva strukturo določene totalitete 2. celovitost: totaliteta odrskega dela; strukturalizem implicira idejo totalitete // celotnost, celota: razumeti družbo kot totaliteto različnih kategorij
  25.      totalizátor  -ja m () zlasti v zahodnih deželah naprava za registriranje vplačil, rezultatov, izračunavanje dobitkov pri stavah na konjskih dirkah: videti rezultate na totalizatorju // urad, prostor s tako napravo: vplačati v totalizatorju ◊ meteor. priprava za merjenje vseh padavin, ki padejo v daljšem obdobju

   50.419 50.444 50.469 50.494 50.519 50.544 50.569 50.594 50.619 50.644  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA