Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (49.794-49.818)


  1.      táktnost  -i ž (ā) lastnost taktnega: cenijo ga zaradi njegove taktnosti / pomanjkanje taktnosti takta ♪
  2.      táktovski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na takt2: taktovska skupina / taktovski način urejenost metrične enote glede na število, trajanje in poudarjenost dob ♪
  3.      tál  -a -o [tau̯] prid. (ȃ á) star. 1. otajan: tala zemlja; pot je bila tala 2. južen: sneg je že tal / talo vreme ♪
  4.      tálamus  -a m (ȃ) anat. skupek živčnih celic v sredini velikih možganov, vidni pomol: možganski centri za občutenje bolečine so v talamusu ♪
  5.      talár  -ja m (ā) 1. dolgo, črno vrhnje oblačilo duhovnikov: biti oblečen v talar / ekspr. poslušati talarje duhovščino / duhovniški talar ∙ ekspr. oblekel je talar postal je duhovnik 2. v nekaterih deželah uradno vrhnje oblačilo sodnikov, rektorjev: sodnik v talarju in baretu ♪
  6.      tálasoterapíja  -e ž (ȃ-ȋ) med. zdravljenje z morskimi kopelmi, morskim zrakom, sončno svetlobo, toploto: talasoterapija kroničnega bronhitisa ♪
  7.      tálati  -am nedov. (á) nar. dajati, deliti: talati otrokom bonbone ♦ etn. rinčice talati otroška igra, pri kateri en igralec ugiba, komu od igralcev je drugi spustil v roke prstan ali kak manjši predmet sploh ♪
  8.      tále  tá- tó- zaim., ed. m. téga- tudi tegà-, tému- tudi temù-, za neživo tá-, za živo in v samostalniški rabi téga- tudi tegà-, tém- tudi tèm-, tém- tudi tèm-; ž. té-, téj- tudi tèj- stil. tì-, tó-, téj- tudi tèj- stil. tì-, tó-; s. téga- tudi tegà-, tému- tudi temù-, tó-, za živo tudi téga- tudi tegà-, tém- tudi tèm-, tém- tudi tèm-; mn. m. tí-, téh- tudi tèh-, tém- tudi tèm-, té-, téh- tudi tèh-, témi-; ž. té- dalje kakor m.; s. tá- dalje kakor m., le tož. tá-; dv. m. tá- dvá stil. tá-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma), tá- dvá stil. tá-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma); ž. té- dvé tudi tì- dvé stil. tì-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma), té- dvé tudi tì- dvé stil. tì-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma); s. kakor ž. (ȃ ọ̑) ekspr. I. v pridevniški rabi ta: tale fant je moj brat; tegale igralca še nisem videl; pišem s temle pisalnim strojem; tale roka me še boli; tole obleko je kupila / tole njivo bom posejal s pšenico, na tistile bo pa krompir / v tejle hiši sem jaz gospodar / tale skok se mu je pa posrečil / poslal je tole brzojavko: vse je pripravljeno, pridite takoj / tale tvoj mehanik ti pa že dolgo popravlja avtomobil / tale fant, kaj vse počne II. v samostalniški rabi ta: tale mi že ne bo ukazoval; s temle se je prijetno pogovarjati / tale je povzročil nesrečo, ne tistile / tole je ključ od stanovanja; samo tole smo našli; za tole boste odgovarjali ♪
  9.      tálec  -lca m (ȃ) kdor iz (vojaško) nasprotne strani s svojim življenjem ali prostostjo jamči za izpolnitev določenih zahtev: v dokaz svoje miroljubnosti so nasprotnikom dali, izročili talce; zahtevati talca za jamstvo; vzeti koga za talca // oseba, ki jo zlasti okupator določi za povračilno žrtev: za vsakega okupatorskega vojaka so ubili deset talcev; streljanje talcev v Gramozni jami ♪
  10.      talidomíd  -a m (ȋ) farm. pomirjevalno in uspavalno sredstvo z organsko spojino, ki povzroča izmaličenost pri novorojenčkih: jemati talidomid ♪
  11.      tálij  -a m (á) kem. mehka, na zraku neobstojna težka kovina bele barve, element Tl: talij in kadmij ♪
  12.      talíkati  -am nedov. (ȋ) nar. kotaliti, valiti: talikati kamenčke ♪
  13.      talílnica  -e ž (ȋ) delavnica, obrat za taljenje: talilnica bakra, srebra; talilnica za predelavo rude ♪
  14.      talílnik  -a m (ȋ) metal. posoda za taljenje kovin: grafitni talilnik; talilnik za žlahtne kovine // spodnji del talilne peči, plavža, kjer se zbira staljena kovina ♪
  15.      talín  -a m (ȋ) bot. rastlina s pernatimi listi in cveti brez cvetnih listov in z barvitimi prašničnimi nitmi, Thalictrum: rumeni talin ♪
  16.      talína  -e ž (í) teh. staljena snov: ohlajevati talino; aluminijeva talina; talina stekla / zvarna talina iz katere nastane zvar ♪
  17.      tálion  -a m (ȃ) jur. povračilo, kaznovanje z enakim zlom: pri zločinu je šlo za talion; pravo taliona ♪
  18.      tálisman  -a m (ȃ) predmet, ki se mu pripisuje čarovna moč in prinašanje sreče: prstan je njegov talisman; pren. imeti koga za talisman ♪
  19.      talítev  -tve ž (ȋ) taljenje: talitev kovine / talitev ledenikov ♪
  20.      talíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: taliti svinec, železo; ruda se tali; taliti se pri zelo visoki temperaturi / vosek se tali topi 2. tajati: sonce je talilo led; sneg se tali talèč -éča -e: taleči se baker taljèn -êna -o: voda je bila gosta kot taljen svinec raztaljen, staljen ♦ metal. taljeni magnezit magnezit, ki je pripravljen s taljenjem; taljeno jeklo jeklo, ki se pridobiva v staljenem stanju iz surovega železa ♪
  21.      tálka  -e ž (ȃ) ženska oblika od talec: teroristi so izpustili talko; obdržali so jo za talko / aretirali so jo in ustrelili kot talko ♪
  22.      tálmi  -ja m (ȃ) nekdaj zlitina bakra, cinka in enega odstotka zlata: to je talmi, ne zlato; neskl. pril.: okrasek iz talmi zlata ∙ zastar. izkazalo se je, da je talmi učenjak nepravi, lažni ♪
  23.      talmudíst  -a m (ȋ) 1. pri judih razlagalec talmuda: znamenit talmudist 2. knjiž. dogmatik: nestrpen talmudist; politični talmudist ♪
  24.      talnína  -e ž (ȋ) geol. vse plasti, ki ležijo pod določeno plastjo kamnine: talnina premogovega sloja ♪
  25.      talón  -a m (ọ̑) 1. igr., zlasti pri igrah s kartami del kart, ki ostanejo po razdelitvi: kupiti, vzeti karto iz talona / igra brez talona 2. fin. del vrednostnega papirja, ki obsega kupone: zamenjati talon // del čekovne knjižice, ki ostane po izdaji čeka lastniku, čekovni odrezek ♪

   49.669 49.694 49.719 49.744 49.769 49.794 49.819 49.844 49.869 49.894  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA