Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (49.144-49.168)


  1.      šépast  -a -o prid. (ẹ́) 1. ki zaradi krajše ali bolne noge nenormalno hodi: šepast človek; bil je šepast in grbast / šepast konj / šepasta noga 2. ekspr. ki nima enako dolgih nog: šepast stol; omara je že stara in šepasta // ki ima kako pomanjkljivost sploh: šepasti verzi; tvoja logika je šepasta / njegova angleščina je zelo šepasta slaba, nepravilna ♪
  2.      šépati  -am nedov. (ẹ̄) 1. nenormalno hoditi zaradi krajše ali bolne noge: zaradi rane na nogi šepa; šepati od rojstva; na eno nogo rahlo šepa / konj šepa / ekspr. mladi so skoraj tekli, stari pa so šepali za njimi težko, nerodno hodili; pren., ekspr. teorija šepa za prakso 2. ekspr. ne potekati gladko, brez zastojev, težav: delo, preskrba šepa; izvoz je začel šepati / gospodarstvo, kultura šepa // imeti kako pomanjkljivost: njegov izgovor tujk šepa; ritem v tej pesmi šepa; ta trditev šepa ni prepričljiva, utemeljena / beseda mu je šepala zatikalo se mu je; tvoja francoščina šepa je slaba, nepravilna; primera šepa ne ustreza popolnoma ● ekspr. ura je začela šepati nihalo pri uri se je začelo ustavljati; ekspr. v matematiki šepa matematike ne zna dobro šepáje: šepaje hoditi; šepaje na eno nogo, je prišel odpret šepajóč -a -e: šepajoč na levo nogo, je pobegnil; šepajoč konj; šepajoča postrežba ♪
  3.      šépav  -a -o prid. (ẹ́) 1. ki zaradi krajše ali bolne noge nenormalno hodi: šepava je že od rojstva / šepav konj / šepavi koraki; šepava hoja 2. ekspr. ki nima enako dolgih nog: šepava miza // ki ima kako pomanjkljivost sploh: šepavi verzi; tvoji razlogi so šepavi neprepričljivi, neutemeljeni / govori šepavo francoščino slabo, nepravilno ♪
  4.      šépavka  -e ž (ẹ́) ženska, ki šepa: pomagati šepavki ♪
  5.      šepèt  -éta m (ȅ ẹ́) glagolnik od šepetati: pogovor je prešel v nerazločen šepet; skrivnosten šepet / šepet morja / govoriti s šepetom ♪
  6.      šepetálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) gled. ženska, ki skrita pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila: delo šepetalke v gledališču ♪
  7.      šepetálski  -a -o [u̯s in ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na šepetalce: šepetalsko delo / šepetalska knjiga dramsko besedilo, opremljeno s šepetalčevimi tehničnimi napotki ♪
  8.      šepetáti  -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. govoriti, pripovedovati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke: najprej je govoril glasno, potem pa je začel šepetati; šepetati na uho, v uho; deklice so se smejale in si nekaj šepetale / ljudje so si marsikaj šepetali o njem / to se ne sme zgoditi, je šepetala; pren., ekspr. listje je šepetalo v vetru 2. gled. skrit pred občinstvom polglasno pripovedovati igralcu dele besedila: šepetati igralcu kak odlomek; dobro šepetati šepetáje: pogovarjala sta se šepetaje, da ju ne bi kdo slišal; šepetaje so mu razložili svoj načrt šepetajóč -a -e: spremil ga je do vrat, šepetajoč mu nekaj na uho; šepetajoč glas; šepetajoči valovi; šepetajoče ustnice; prisl.: šepetajoče je ponovila ta stavek šepetán -a -o: besede, šepetane v temi ♪
  9.      šêrbet  in šerbét -a m (ȇ; ẹ̑) osvežujoča orientalska pijača iz razredčenega sadnega soka s sladkorjem, dišavami: piti šerbet / vanilijev šerbet ♪
  10.      šêrif  -a m (ȇ) v Združenih državah Amerike vodja lokalne policije v manjših krajih: postati šerif ♪
  11.      šêrpa  -e ž (ȇ) šalu podobna naglavna ruta: zavezati si šerpo; svilena, vezena, volnena šerpa // temu podoben pas, trak, navadno za okras: dekleta z rdečimi šerpami okrog pasu ∙ knjiž. nadporočnik si je snel šerpo ešarpo ♪
  12.      šést  šêstih štev. (ẹ̑ é) izraža število šest [6] a) v samostalniški rabi: dvakrat tri je šest; šestim so dali nagrado / ura je šest; vstajati ob šestih zjutraj 6h; čakati od šestih do sedmih (zvečer) 18h b) v prilastkovi rabi: nastopilo je šest igralcev; šest mesecev star otrok; vožnja je trajala šest ur; tudi neskl.: izkušnje zadnjih šest(ih) let // neskl. izraža številko šest: avtobusna proga šest; tekma se je končala s šest proti pet ● ekspr. dopolnil je šest križev šestdeset let; star. vsi mu strežejo, on pa ne pet ne šest se ne zmeni za to ◊ rel. šest resnic ♪
  13.      šest...  ali šést... in šest... prvi del zloženk (ẹ̑) 1. nanašajoč se na število šest: šestdneven, šestmesten 2. za šest večji od vsote desetic, na katere se nanaša: šestintrideset ♪
  14.      šéstdeset  -ih štev. (ẹ̑) izraža število ali številko šestdeset [60]: voziti šestdeset kilometrov na uro / pred šestdesetimi leti / ženska pri šestdesetih letih stara približno šestdeset let ∙ pog., ekspr. na grbi jih ima že šestdeset star je že šestdeset let ♪
  15.      šestdesetína  -e ž (í) del na šestdeset enakih delov razdeljene celote: šestdesetina vsote ♪
  16.      šestdesetínka  -e ž (ȋ) del na šestdeset enakih delov razdeljene celote: šestdesetinka vsote / šestdesetinka minute ♪
  17.      šéstdesetlétnica  -e ž (ẹ̑-ẹ̑) 1. šestdeseta obletnica: praznovati šestdesetletnico; ob šestdesetletnici je bil odlikovan 2. šestdeset let stara ženska: poročil se je s šestdesetletnico ♪
  18.      šesterák  -a m (á) lov. jelen ali srnjak, ki ima na vsakem rogu po tri odrastke: ustreliti šesteraka / nepravilni šesterak ki ima na enem rogu tri odrastke, na drugem pa manj ♪
  19.      šestérica  -e ž (ẹ̑) skupina šestih oseb: šesterica se je hitro vrnila / objavili so uvrstitev prve šesterice tekmovalcev // knjiž. skupina šestih enot: sestanek ministrov šesterice evropskih držav ♪
  20.      šestérnik  -a m (ẹ̑) knjiž. priprava za merjenje višine nebesnih teles nad obzorjem in kotnih razdalj med njimi; sekstant: uporabljati šesternik in kompas ♪
  21.      šestéro  štev. neskl. (ẹ̑) skupina šestih enot a) pri množinskih samostalnikih: palača ima šestero vrat b) pri drugih samostalnikih: predstavil ji je šestero svojih prijateljev ♪
  22.      šestero...  prvi del zloženk nanašajoč se na število šest: šesterodelen, šesterokoten ♪
  23.      šêsti  -a -o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu šest: sobota je šesti dan v tednu; rojen šestega [6.] junija; hodi v šesti razred; papež Pavel VI. / od doma je odšel že pred šesto (uro) 6h; 18h / potres šeste jakostne stopnje ● pomagal ji je njen šesti čut intuicija, nagon; ekspr. naložila si je šesti križ šestdeset let je (bila) stara; star. vseeno mi je, kaj mislijo o meni ljudje, ki mi niso ne v peto ne v šesto ki so mi popolnoma tuji, s katerimi nimam nobene zveze ◊ lingv. šesti sklon ♪
  24.      šestíca  -e ž (í) 1. pog. številka šest: napisati šestico / na tej progi vozi šestica tramvaj, avtobus številka šest ∙ žarg., med. izpulili so mu šestico prvi stalni kočnik 2. nekdaj srebrn avstrijski kovanec za šest krajcarjev: kupil je za šestico žganja / srebrna šestica 3. igralna karta s šestimi znaki: karova, pikova šestica 4. obrt. pramen las, položen v obliki spodnjega dela številke šest in pripet plosko ob lasišču: narediti šestice; šestica ob ušesu // žarg. ščipalka za pripenjanje takega pramena: pripeti s šestico ♪
  25.      šestílo  -a s (í) priprava iz dveh gibljivih krakov za risanje krogov, merjenje manjših razdalj: uporabljati šestilo; prenašati daljice s šestilom; risati krog s šestilom ♦ geom. elipsno šestilo priprava za risanje elips; gozd. debelinsko šestilo za merjenje premera debel; teh. objemno šestilo šestilu podobna merilna priprava z navznoter ukrivljenima krakoma; palično šestilo ki se rabi za risanje večjih krogov ♪

   49.019 49.044 49.069 49.094 49.119 49.144 49.169 49.194 49.219 49.244  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA