Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (48.769-48.793)


  1.      súper  -ja tudi -pra m (ȗ) žarg., teh. visokooktanski bencin: natočiti super; liter superja ♪
  2.      súper  prid. neskl. (ȗ) pog. 1. ki zelo presega navadne, običajne lastnosti česa: to je super kič / atomska bomba je super orožje 2. izvrsten, odličen: ima super avtomobil; obleka je super ● žarg., teh. super bencin visokooktanski bencin; publ. super profit in superprofit ekstra profit; prisl.: super poješ / imam super veliko dela zelo / kot vzklik kako je s teboj? Super ♪
  3.      super...  ali súper... predpona v sestavljenkah (ȗ) za izražanje a) preseganja navadne, običajne mere: supermarket, supersila, supertanker b) kvalitativnega preseganja: superaristokrat, superavtomat c) visoke stopnje: superekspresen, supermoderen č) ponovitve na drugi, višji stopnji: superanaliza, superarbitraža ♪
  4.      súperavtomátski  -a -o prid. (ȗ-ȃ) pri katerem je avtomatsko delovanje zelo izpopolnjeno: superavtomatski pralni stroj; superavtomatska ura ♪
  5.      súperégo  -a m (ȗ-ẹ̑) psih., po Freudu nezavedna družbena plast življenja človeka, nadjaz: značilnosti superega ♪
  6.      súperfinále  -a m (ȗ-ȃ) šport. tekma za končnega zmagovalca med prvouvrščenim in drugouvrščenim moštvom finalnega tekmovanja: košarkarski superfinale ♪
  7.      superiór  -ja m (ọ̑) papir. navadno bel, na eni strani gladek ovojni papir: vrečke iz superiorja ♪
  8.      superiórnost  -i ž (ọ̑) knjiž. stanje, lastnost superiornega; večja sposobnost, večvrednost: dokazati, potrditi svojo superiornost; zavest superiornosti / gospodarska, vojaška superiornost premoč, prevlada / ekspr. superiornost pogleda, vedenja ♪
  9.      súperlativ  -a m (ȗ) 1. lingv. oblika, ki izraža najvišjo mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova; presežnik: najboljši je superlativ od dober; komparativ in superlativ 2. nav. mn., ekspr. beseda, ki izraža veliko hvalo, pohvalo: v poročilu uporablja same superlative; opisati s superlativi / govoriti o kom v samih superlativih zelo ga hvaliti ♪
  10.      súperoksíd  in superoksíd -a m (ȗ-ȋ; ȋ) nestrok. spojina enega atoma elementa z dvema med seboj povezanima atomoma kisika, strok. peroksid: vodikov superoksid in druga belila ♪
  11.      súpersíla  -e ž (ȗ-í) publ. velesila, zlasti Sovjetska zveza in Združene države Amerike: pogajanja, vpliv supersil / atomska, gospodarska supersila ♪
  12.      súperstruktúra  -e ž (ȗ-ȗ) publ. obsežna celota, sestavljena iz medsebojno povezanih, odvisnih elementov: družba je superstruktura; ideološke superstrukture ♦ soc. družbena superstruktura organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti; družbena nadstavba ♪
  13.      supín  -a m (ȋ) lingv. namenilnik: infinitiv in supin ♪
  14.      suplírati  -am nedov. in dov. (ȋ) šol. nadomeščati začasno odsotnega učitelja: tretjo uro bo supliral profesor slovenščine / suplirati obolelega tovariša ♦ jur. suplirati pogodbeno voljo nadomestiti soglasje stranke pri sklenitvi pogodbe ♪
  15.      suponírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. sprejemati mnenje, trditev v danem primeru za izhodišče ne glede na resničnost; predpostavljati: suponiramo, da je to že znano / zakon suponira osebno svobodo / pri prevajalcu suponiramo dobro poznavanje kulture pričakujemo, predvidevamo; suponiral je, da to ni namenjeno njemu menil, mislil suponíran -a -o: suponirano dejstvo ♪
  16.      supórt  -a m (ọ̑) strojn. gibljivi del obdelovalnega stroja, zlasti stružnice, za nošenje, držanje rezilnega orodja: pritrditi rezilo v suport ♪
  17.      supozícija  -e ž (í) knjiž. predpostavka: pri reševanju problema izhajati z določenih supozicij / ta trditev je le supozicija domneva, hipoteza ♪
  18.      súpra...  predpona v sestavljenkah (ȗ) za izražanje a) preseganja navadne, običajne mere: suprafluidnost, supraprevoden b) kvalitativnega preseganja: supranaturalizem, supraracionalen ♪
  19.      supremát  -a m (ȃ) knjiž. premoč, nadvlada: pomorski supremat države / supremat ene funkcije nad drugimi prvenstvo, prednost ♪
  20.      súrka  -e ž (ȗ) v 19. stoletju suknjič, navadno sive barve, ki se zapenja z vrvicami, kot znamenje pripadnosti ilirizmu, slovanstvu: nositi surko; oblečen v surko ♪
  21.      surogát  -a m (ȃ) knjiž. nadomestek: naravna hrana in surogati / kavni surogat pražena zrna ječmena, rži; pren. to je le surogat prave sreče ♪
  22.      suròv  -óva -o prid., suróvejši (ȍ ọ̑) 1. ki je v naravnem stanju in ni obdelan, očiščen: surovi baker; surovi diamant; surova nafta / surovi opij v kepice strjen izcedek iz glavic vrtnega maka kot surovina za to mamilo; surova guma kavčuk; surova drva neposušena 2. ki ni (popolnoma) kuhan, pečen: krompir je še surov; surovo jajce, meso / surova hrana / surovo maslo maslo, ki se pridobi neposredno iz smetane 3. ki ni dokončno izdelan, obdelan: surova tkanina; stavba v surovem stanju / surov zid neometan / ekspr.: ti podatki so surovi; surovo gradivo 4. ki v odnosu do ljudi, živali na žaljiv, nasilen način kaže svoje negativne lastnosti: surov človek / bil je surov z njo // ki izraža, kaže lastnosti takega človeka: surove poteze obraza / surov glas; surove besede; surovo govorjenje / surovi udarci; surovo zasliševanje / ekspr.: surovi časi; svet je surov 5. ekspr. zaradi svojih naravnih lastnosti za človeka zelo neugoden, težek: surovo podnebje / surova resničnost ◊ agr. surovi sladkor neprečiščen sladkor rumenkasto rjave barve; les. surovi lesni ocet polizdelek pri suhi destilaciji lesa; metal. surovo železo železo, ki pride iz plavža; num. surova teža skupna teža jedra in primesi novca; tekst. surova preja preja, spredena iz neobdelanih vlaken; surovo bombažno platno platno, ki ni oplemeniteno; surova svila svila, ki ni degumirana; tkanina iz te svile; usnj. surova koža koža, ki še ni strojena suróvo prisl.: surovo ravnati; surovo obtesan ploh; sam.: pojesti kaj surovega; delo je v surovem gotovo ♪
  23.      suróvec  -vca m (ọ̑) 1. teh. kos materiala, namenjen za predelavo ali obdelavo: popiliti surovce 2. ekspr. surov človek: bala se je tega surovca ♪
  24.      suróvež  -a m (ọ̑) ekspr. surov človek: od tega suroveža ne moreš pričakovati drugačnega vedenja ♪
  25.      surovína  -e ž (í) 1. nav. mn. neobdelana, neočiščena snov v naravnem stanju, namenjena za proizvodnjo, predelavo: izkoriščati surovine; zaloga surovin; les, rude in druge surovine; nafta kot surovina za bencin / energetske, industrijske surovine; odpadne surovine; umetne tekstilne surovine 2. ekspr. surov človek: s to surovino zlepa nič ne opraviš / kot psovka da te ni sram, surovina pijana ♪

   48.644 48.669 48.694 48.719 48.744 48.769 48.794 48.819 48.844 48.869  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA