Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (47.619-47.643)



  1.      splahutáti  -ám in splahútati -am dov.; ū) hitro, slišno zamahniti s perutmi: prestrašena ptica splahuta / splahutati s perutmi // plahutaje zleteti: jata je splahutala z drevesa; pren., knjiž. njene misli so splahutale v daljavo
  2.      splanírati  -am dov. () 1. izravnati, poravnati: splanirati zemljišče 2. publ. vnaprej razmisliti o čem in predložiti, določiti ustrezne ukrepe: splanirati proizvodnjo za daljše obdobje splaníran -a -o: splanirane cene; tla so splanirana
  3.      splapoláti  -ám dov.) redko vzplapolati: ugašajoči ogenj je spet splapolal
  4.      splapolávati  -am nedov. () redko vzplapolavati: ogenj je pogosto splapolaval / plamen ljubezni splapolava
  5.      splastíti  -ím in splástiti -im dov., splástil ( í; ā ) zložiti v plasti: splastiti seno splastèn in splaščèn -êna -o in splásten -a -o: splasten kup slame
  6.      splašíti  in splášiti -im, in splašíti -ím dov., splášil ( á ā; í) 1. z gibi, zvoki povzročiti, narediti, da se žival vznemiri in oddalji: otrok je splašil golobe; splašiti čredo 2. povzročiti, vzbuditi v kom strah, vznemirjenost: vsak šum me splaši splašíti se in splášiti se, in splašíti se 1. zbati se: splašil se je in zbežal; konj se splaši bliska, vode 2. knjiž. vznemiriti se, postati zaskrbljen: splašila se je, ko je to izvedela; splašil se je ob misli, kako bo zadevo uredil ● ekspr. končno se je le splašil in prišel nenadoma, po omahovanju odločil; ekspr. proti večeru so se spet splašile puške so se nepričakovano zaslišali streli; knjiž. splašiti se iz spanja vznemirjen se zbuditi splášen -a -o in splašèn -êna -o: splašen konj; bila je vsa splašena; prisl.: splašeno gledati, se ozirati
  7.      spláv  in splàv spláva m (; á) 1. preprosto, navadno iz hlodov narejeno plovilo: naložiti tovor na splav; prepeljati se na splavu, s splavom; čolni in splavi / (gumijast) rešilni splav 2. za plovbo po reki povezan ali s klini zbit les: splav je nasedel na plitvini; krmariti splav; sestavljati, vezati splave; krmar na splavu / splaviti les v splavih 3. prekinitev nosečnosti: preprečevanje splavov; vzrok za splav; splav zaradi bolezni / imela je že več splavov; naredili so ji splav ● knjiž. ledeni splavi na rekah veliki kosi plavajočega ledu; zastar. jezditi na skok na splav zelo hitromed. indicirani, izzvani, spontani, umetni splav; voj. pontonski splav
  8.      splávati  -am dov. () 1. postati sposoben plavati: otrok je splaval; večina tečajnikov je v nekaj dneh splavala; če ne boš šel v vodo, ne boš nikoli splaval 2. plavajoč priti kam: splavati čez reko, mimo čolna, na breg / ribe so splavale v morje / ekspr. ptice so splavale na jug odletele // začeti plavati: nekaj trenutkov je okleval, nato je splaval 3. priti na površino tekočine: lažji delci splavajo, težji pa se sesedejo; skuhani cmoki splavajo na vrh; olje splava na površje 4. ekspr. s prizadevnostjo, vztrajnostjo priti iz neprijetnega, zapletenega položaja: nikogar ne potrebujem, bom že sam splaval; splavati iz težav ● ekspr. njegove misli so splavale k domačim pomislil je na domače; ekspr. pogled mu je splaval v daljavo zazrl se je v daljavo; ekspr. prihranki so splavali po grlu zapravil jih je s pijačo, zapil; ekspr. vse je splavalo po vodi propadlo; prim. izplavati
  9.      splávek  -vka m () med. splavljeni zarodek, plod
  10.      spláviti  -im tudi splavíti -ím dov., splávil (ā ; í) 1. spraviti, spustiti po (tekoči) vodi: splaviti hlode, les 2. izročiti, dati v uporabo s spustitvijo v vodo: splaviti ladjo, podmornico 3. med. imeti splav: ugotavljati zdravstveno stanje žensk, ki so splavile; splaviti zaradi bolezni / splaviti otroka splávljen -a -o tudi splavljèn -êna -o: splavljen plod, zarodek; splavljena ladja
  11.      splávnica  -e ž () teh. bazen v prekopu, na reki, v katerem se z dviganjem, spuščanjem vode omogoča ladjam, čolnom prehod: spustiti vodo v splavnico; ladijska splavnica na Djerdapu; sistem naprav v splavnici ◊ teh. vodna riža
  12.      splavúša  -e ž (ú) knjiž., slabš. ženska, ki nestrokovno dela splav(e): ker ni marala roditi, je šla k splavuši
  13.      splazíti se  in spláziti se -im se, in spláziti se -im se dov. ( á ; á ) plazeč se priti kam: maček se je splazil v shrambo / otrok se je po kolenih splazil v zavetje / splaziti se skozi grmovje // ekspr. neslišno, neopazno a) priti: splaziti se v hišo; po prstih se je splazila k vratom; splazil se je skozi okno kot tat b) oditi: tiho se je splazil od doma; potuhnjeno so se splazili s senika; prim. izplaziti se
  14.      splesnéti  -ím dov., splêsni in splésni (ẹ́ í) 1. postati plesniv: kruh, sadje splesni 2. slabš. postati nedejaven, negiben: v tem kraju bo splesnel; duševno in telesno splesneti splesnèl in splesnél -éla -o: splesnel kruh; splesnela moka
  15.      splêsti  splêtem dov., splêtel in splétel splêtla, stil. splèl splêla (é) 1. narediti tekstilni izdelek s pletilkami, pletilnim strojem: splesti jopico, rokavice; splesti iz domače volne; ročno, strojno splesti 2. narediti, izdelati kaj z nameščanjem dveh ali več podolgovatih upogljivih stvari izmenoma drugo čez drugo: dekleta so spletla venec; splesti jermen za bič; splesti kito, mrežo, vrv; splesti ograjo iz šibja / splesti lase v kito / splesti jerbas, košaro / lastovica je spletla gnezdo; pren., ekspr. mlada sta si spletla prijetno gnezdo 3. ekspr. naskrivaj pripraviti, narediti komu navadno kaj neprijetnega: ona je vse to spletla; spletli so zaroto proti njemu // z oslabljenim pomenom narediti, da se uresniči, kar določa samostalnik: splesti prijateljstvo; splesti vez med igralcem in gledalci 4. ekspr. narediti, zasnovati: v glavi je spletel nov načrt / ljudska domišljija je spletla o tem nešteto bajk ustvarilaredko v zadregi je spletla prste prepletla; ekspr. kaj vse so spletli o njem rekli, povedali splêsti se 1. rastoč se združiti: vrtnice so se na vrhu nagrobnika spletle; pren. njeno življenje se je spletlo z njegovim 2. ekspr. nastati, razširiti se: čudne govorice so se spletle o njem / med njima se je spletla ljubezen 3. ekspr. zgoditi se: to se je spletlo v mestu ● ekspr. ni se hotel splesti s to žensko imeti z njo (tesnejših) stikov spletèn -êna -o: pulover še ni spleten; iz vej spletena koliba
  16.      splèt  spléta m ( ẹ́) 1. kar je spleteno: splet niti, vrvi, žice / splet trstja, povezan s srobotom / lasje ji uhajajo iz spleta / knjiž. splet las kita // kar se spleta, prepleta: koreninski splet; splet alg, gliv; pren., ekspr. izgubil se je v spletu hodnikov 2. z rodilnikom skupek, celota med seboj povezanih stvari: splet dogodkov; splet naključij, okoliščin; splet problemov, vprašanj / njegova zgodba je splet verjetnosti in domišljije 3. anat. skupek prepletajočih se žil, živcev; pleksus: žilni, živčni splet
  17.      splétati  -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, izdelovati kaj z nameščanjem dveh ali več podolgovatih upogljivih stvari izmenoma drugo čez drugo: dekleta spletajo vence; spletati kite, mrežo; spletati ograjo iz šib / spletati lase v kito / star. mati jo spleta ji spleta lase / ptice spletajo gnezda 2. ekspr., z oslabljenim pomenom delati, da se uresniči, kar določa samostalnik: spletati prijateljstvo s kom; spletati nova poznanstva 3. ekspr. delati, snovati: spleta nov načrt / ljudje spletajo o njem legende ustvarjajoekspr. spletati besede v pesem povezovati, združevati; ekspr. že spet spleta neumnosti dela, govori splétati se 1. rastoč se združevati: robidnice in praprot se spletajo v goščavo / korenine se spletajo med seboj prepletajo 2. ekspr., s prislovnim določilom pojavljati se v neredu: čudni bliski so se spletali po nebu // pojavljati se sploh: mrak se spleta po polju / prve zvezde se spletajo po nebu 3. ekspr. nastajati, širiti se: o tem se spletajo čudne zgodbe / iz mladostnega prijateljstva se je spletala ljubezen
  18.      splétka  -e ž (ẹ̑) nav. mn., nav. ekspr. zvijačno, zahrbtno dejanje proti komu: kovati, napletati, snovati spletke; obrekovanje in spletke / družinske, ljubezenske, politične spletke / zakulisna spletka
  19.      spletkaríca  in splétkarica -e ž (í; ẹ̑) nav. ekspr. ženska, ki spletkari: nevarna, zlobna spletkarica
  20.      spletkárka  in splétkarka -e ž (á; ẹ̑) nav. ekspr. ženska, ki spletkari: je spletkarka in opravljivka
  21.      splézati  -am dov. (ẹ̑) 1. plezaje priti: splezati na drevo, z drevesa / splezati na greben / otrok mu je splezal na kolena / splezati čez ograjo 2. povzpeti se, dvigniti se: splezati po lestvi na podstrešje ∙ ekspr. njihov sin je v nekaj letih visoko splezal dosegel visok položaj; ekspr. splezati po hrbtih drugih doseči uspeh na škodo drugih
  22.      splitvíti se  -ím se tudi splítviti se -im se dov., splítvil se; splitvèn in splítven ( í; í ) knjiž. postati plitev: zaradi suše se je reka splitvila
  23.      splodíti  -ím dov., splódil; splojèn ( í) knjiž. spočeti: sploditi potomstvo
  24.      splòh  prisl. () 1. izraža splošno veljavnost povedanega: to so sploh znane besede; otrokom sploh marsikaj lahko spregledamo; takšne knjige berejo redki in sploh mlajši 2. izraža veljavnost za celoto v primerjavi z njenimi deli: pred očmi nam ni posameznik, ampak človek sploh; navdušen je za poezijo in za umetnost sploh; govori o gospodarstvu sploh in še posebej o kmetijstvu ♦ lingv. dvorana pomeni večji, zaprt prostor sploh izraža splošnost pomena razlagane besede 3. pog., ekspr., pri naštevanju izraža obstajanje česa poleg že povedanega: rekel ji je, da je neumna gos, koza in sploh; postregli so nam z mesom, pecivom in vinom in sploh / zahvaljujem se vam za požrtvovalnost, medsebojno razumevanje in sploh / drveli so skozi ovinke in mimo skal in oh in sploh 4. ekspr. izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: sploh mu delamo krivico, ko ga ne nagradimo; sploh pa rajši vidim, da odidete domov / nisem je iskal, sploh se niti spomnil nisem nanjo; da je to namenjeno materam, sploh ni treba posebej poudarjati / sploh (ti) ni kaj reči. Lepa si / v vezniški rabi kar naprej sitnari, sploh si samo domišlja, da je bolan / v medmetni rabi potepal sem se po mestu, obhodil obzidje, stikal v arhivu, sploh, nisem se dolgočasil 5. nav. ekspr., navadno v vprašalnih, odvisnih stavkih poudarja pomen besede, na katero se nanaša: kako je to sploh mogoče; kdo pa ste sploh vi; sprašujem se, kaj sploh delam tukaj; si danes sploh kaj jedel; ali sploh veste, kdaj pride; naj bo vesel, da sploh še živi / to je največ, kar se sploh da doseči; kot voditelj mora še sploh biti za zgled; elipt.: pretepel je fanta, potem pa začel razmišljati, zakaj ga je sploh; imela je prijeten glas, lepo postavo, obraz pa sploh // v nikalnih stavkih poudarja zanikanje: ponoči sploh ne gre od doma; take pohvale sploh ne zasluži; vsega tega takrat sploh še ni bilo / povabil jo je na ples, a je rekla, da sploh ne pleše; kako pa tvoj prijatelj? Sploh se ne oglasi, sploh ne vem, kje je / bila je huda nesreča: pet mrtvih, da o ranjenih sploh ne govorimo; si dolgo čakal? Sploh ne ● star. ta teden bodo sploh začeli trgati povsod; vsi; ekspr. takšni izzivi so vedno zdrava in koristna stvar, sploh pa za mladega človeka izraža omejevanje na najpomembnejše; ekspr. sploh pa, ali je to važno izraža podkrepitev trditve
  25.      splôščati  -am nedov. (ó) delati kaj plosko, sploščeno: sploščati žico s kladivom; predmeti se pod težo sploščajo / sploščati fige, posušene slive

   47.494 47.519 47.544 47.569 47.594 47.619 47.644 47.669 47.694 47.719  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA