Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (46.594-46.618)
- skomízgati -am nedov. (ȋ) skomigati: presedal se je in nervozno skomizgal / na vsa vprašanja je samo skomizgal skomizgajóč -a -e: skomizgajoč z rameni, je opazoval prepir ♪
- skomízgniti -em dov. (í ȋ) skomigniti: na vprašanje je le skomizgnil / začudeno ga je pogledala in skomizgnila z rameni ♪
- skomizgováti -újem nedov. (á ȗ) skomigati: ob njegovih besedah je le skomizgoval / ljudje so se čudili in skomizgovali z rameni ♪
- skomízniti -em dov. (í ȋ) skomigniti: v odgovor je le skomiznil / skomizniti z rameni ♪
- skomplicírati -am dov. (ȋ) narediti kaj težavno, težje rešljivo, zaplesti: elementarne nesreče so položaj v državi skomplicirale; situacija se je skomplicirala // narediti kaj nejasno, težje razumljivo, težje dojemljivo: vedno vse skomplicira ♪
- skomponírati -am dov. (ȋ) 1. ustvariti, napisati glasbeno delo, skladbo, zložiti: skomponirati opero / to popevko je skomponiral posebej zanjo // redko ustvariti, napisati umetniško delo sploh: skomponiral je več novel 2. knjiž. sestaviti, zložiti: umetnik je skomponiral spomenik iz različnih figur / skomponirati pesniško zbirko po artistični zahtevnosti skomponíran -a -o: skomponirana pesem; domiselno skomponirane telovadne vaje ♪
- skompostírati -am dov. (ȋ) povzročiti, narediti, da se kaj spremeni v kompost: skompostirati plevel in listje ♪
- skonstruírati -am tudi izkonstruírati -am dov. (ȋ) 1. uresničiti svoje (izvirne) zamisli, zlasti na področju tehnike: skonstruirati napravo, stroj / skonstruiral je nov tip avtomobila // redko sestaviti, narediti: zvočnike je sam skonstruiral / skonstruirati nove predpise; tak sistem nagrajevanja so si sami skonstruirali 2. ekspr. neprepričljivo, slabo napisati, opisati: pisatelj je zgodbo preveč skonstruiral / vse obtožbe so skonstruirali so si jih izmislili; to si je skonstruiral v svojih možganih skonstruíran tudi izkonstruíran -a -o: za dirke skonstruiran avtomobil; skonstruiran jezik; značaj glavnega junaka je problematičen in skonstruiran; skonstruirana zgodba ∙ ekspr. skonstruiran konflikt umetno izzvan ♪
- skónto -a m (ọ̑) ekon. zmanjšanje prodajne cene; popust: dati, odobriti skonto; desetodstotni skonto / blagajniški skonto zmanjšanje prodajne cene pri takojšnjem plačilu; blagajniški popust ♪
- skóp -a -o stil. -ó in skòp skôpa -o prid. (ọ̑ ọ́; ȍ ó) 1. ki nerad ali sploh ne daje, porablja, zlasti denar: skop človek; tako je skopa, da še sama sebi nič ne privošči; varčen in skop // ekspr., navadno v povedni rabi, navadno z orodnikom ki daje, porablja zelo malo tega, kar izraža dopolnilo: biti skop z denarjem, s plačilom; gospodar je bil skop z vinom / skop z odobravanjem; je skop s pohvalo redko koga, kaj pohvali / igralec je bil skop v gibih, njegova razburjenost se je kazala le v glasu 2. ekspr. po količini, kakovosti komaj zadosten, zadovoljiv: poslali so jim le nekaj skopih podatkov; te informacije so preveč skope; poročilo je kratko in skopo / ob tako skopih letinah so se težko preživljali / sobo je razsvetljevala skopa svetloba slaba, medla // ki se pojavlja v
zelo majhni meri: odzdravil mu je le s skopim nasmeškom / hoteli so jim kratiti še tiste skope pravice, ki so si jih priborili redke // z izrazom količine ki ne dosega točne mere; slab: dobil je samo skopo polovico premoženja; privoščili so si le skopo urico oddiha ● ekspr. v nekaj skopih besedah, stavkih mu je sporočila svojo odločitev kratkih; ekspr. bil je še bolj skopih besed kot navadno še bolj redkobeseden; ekspr. skopa kraška zemlja nerodovitna; ekspr. biti skop v besedah, v govorjenju, z besedami redkobeseden skópo in skôpo in skopó prisl.: skopo se nasmehniti, odgovoriti, poročati; skopo odmerjen čas, prostor; skopo osvetljena ulica ♪
- skopáriti -im nedov. (á ȃ) ekspr. nerad ali sploh ne dajati, porabljati, zlasti denar: vse življenje je skoparil; grabiti in skopariti / ob vsaki priložnosti skopari / kadar je bilo treba pomagati revežem, ni skoparila je bila zelo radodarna // navadno z orodnikom dajati, porabljati zelo malo tega, kar izraža dopolnilo: skopariti z denarjem, s plačilom; skopariti pri gorivu, z materialom / v razburjenosti ni skoparil z obtožbami marsičesa jih je obtoževal; skopari s pohvalo redko koga, kaj pohvali; skopariti s priznanjem ● ekspr. vsega je imela dovolj, ne bi ji bilo treba tako skopariti varčevati; ekspr. pri njej narava ni skoparila zelo je lepa, pametna; ekspr. skopariti s časom zelo gospodarno porabljati razpoložljivi čas ♪
- skópec 1 in skôpec -pca m (ọ̄; ó) redko skopljenec ♪
- skopíčiti -im dov. (í ȋ) redko nakopičiti: skopičiti kamenje / skopičiti denar ● knjiž. iz teh plinov naj bi se skopičila nebesna telesa nastala z združitvijo, spojitvijo ♪
- skopírati -am dov. (ȋ) povzročiti, da se besedilo, slika s fotokemičnim, elektrostatičnim postopkom prenese na kaj: skopirati načrt ♦ fot. narediti neposreden odtis negativa v pozitiv ali pozitiva v negativ; tisk. s fotokemičnim postopkom neposredno prenesti negativ ali pozitiv na kovinsko ploščo ♪
- skópiti -im, tudi skopíti in skópiti -im dov. (ọ́ ọ̄; ȋ ọ́) odstraniti spolne žleze: nekaj bikov, žrebcev so določili za pleme, druge pa so skopili / skopiti človeka skópljen -a -o: skopljen petelin, žrebec ♪
- skopnéti -ím dov. (ẹ́ í) nav. 3. os., navadno v zvezi s sneg z manjšanjem količine prenehati biti, obstajati: sneg je že skopnel; brezoseb. ko je skopnelo, so začeli z delom na polju / megla v dolini še ni skopnela; pren., ekspr. prihranki so mu čez noč skopneli; njegova slava je kmalu skopnela ∙ ekspr. kar skopnela je v hišo zelo hitro odšla // ekspr., z dajalnikom izraža prenehanje stanja, razpoloženja, kot ga določa samostalnik: jeza mu še ni skopnela; upanje, da se vrne, mu je po tem dogodku skopnelo skopnèl in skopnél -éla -o: skopnel denar; skopnel sneg ♪
- skopolamín -a m (ȋ) farm. alkaloid, ki pomirja in razširja zenice: injekcije skopolamina; očesne kapljice s skopolaminom ♪
- skoporít -a -o prid. (ȋ ȋ) slabš. skop: ne bodi tako skoporit; skoporita ženska ♪
- skoporítnež -a m (ȋ) slabš. skop človek: kakšen skoporitnež ♪
- skoporítnica -e ž (ȋ) slabš. skopa ženska: ta ženska je velika skoporitnica ♪
- skoporítost -i ž (ȋ) slabš. skopost: zaradi skoporitosti ni priljubljen ♪
- skoprnéti -ím tudi izkoprnéti -ím dov., tudi skoprnì tudi izkoprnì (ẹ́ í) 1. ekspr. zaradi močnega čustva postati nemočen, brezčuten, mrtev: skoprnela bo, če ga ne bo / skoprneti od ljubezni, sreče; od žalosti bo še skoprnel; pren. srce mu hoče skoprneti 2. star. zelo se zbati, odreveneti (od strahu): kar skoprnel je pred gospodarjem / skoprneti od strahu // zastar. izhirati, oslabeti: skoprneti od lakote, žeje ♪
- skoprnévati -am tudi izkoprnévati -am nedov. (ẹ́) ekspr. zaradi močnega čustva postajati nemočen, brezčuten, mrtev: dekle je kar skoprnevalo, ko ga je poslušalo / skoprnevati od ljubezni, sreče ∙ star. skoprnevati od strahu zelo se bati, dreveneti; redko skoprnevati po fantu koprneti; zastar. vedno bolj skoprneva hira, slabi ♪
- skopúlja -e ž (ú) ekspr. skopa ženska: nihče ne mara te brezsrčne skopulje ♪
- skopúški -a -o prid. (ū) ekspr. 1. značilen za skopuhe: skopuško ravnanje, varčevanje 2. skop: kako je skopuška ♪
46.469 46.494 46.519 46.544 46.569 46.594 46.619 46.644 46.669 46.694