Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (46.469-46.493)


  1.      skandíranje  -a s (ȋ) glagolnik od skandirati: skandiranje pesmi, verzov; vaja v skandiranju / s trga se sliši navdušeno ploskanje in skandiranje množice ♪
  2.      skandírati  -am nedov. (ȋ) 1. izgovarjati, klicati kaj po zlogih, v ritmu: skandirali so gesla; Ti-to, Ti-to, je skandirala množica 2. lit. izgovarjati pesniško besedilo po zlogih in s shematičnimi poudarki: skandirati heksametre; učenci pesem skandirajo skandirajóč -a -e: skandirajoči zbor skandíran -a -o: skandirana pesem; skandirano geslo ♪
  3.      skarabéj  -a m (ẹ̑) 1. zool., navadno v zvezi sveti skarabej hrošč, ki oblikuje govno v kroglo in jo z nogami vali do mesta, kjer jo samica spremeni v valilnico, Scarabaeus sacer: opazovati svetega skarabeja 2. predmet iz (dragega) kamna, gline, s podobo tega hrošča, navadno kot okrasek, nakit: broška s skarabejem ♪
  4.      skát 2 -a m (ȃ) nav. mn., zool. ribe hrustančnice z zelo sploščenim telesom in velikimi prsnimi plavutmi, Batoidei: skati in bokoplute / električni skat ♪
  5.      skatolóški  -a -o prid. (ọ̑) publ. nespodoben, prostaški, zlasti v zvezi s telesnim izločanjem blata, seča: skatološki izrazi v pesmi ♪
  6.      skávsati se  -am se dov. (ȃ) ekspr. stepsti se (s kljunom): petelina sta se skavsala do krvi // slabš. spreti se: za vsako malenkost se skavsajo ♪
  7.      skávt  -a m (ȃ) v nekaterih deželah član mladinske organizacije, gibanja, ki si prizadeva oblikovati zdravo, iznajdljivo osebnost zlasti z življenjem v naravi: postati skavt; starosta skavtov ♪
  8.      skávtinja  -e ž (ȃ) v nekaterih deželah članica mladinske organizacije, gibanja, ki si prizadeva oblikovati zdravo, iznajdljivo osebnost zlasti z življenjem v naravi: skavti in skavtinje ♪
  9.      skáza  -e ž (ȃ) ekspr. 1. kar je skaženo: marsikatera nova hiša je skaza 2. kdor kaj skazi: on ti je skaza / kot psovka izgini, skaza nemarna / mojster skaza kdor dela slabe izdelke ● star. bradavica ji dela skazo jo kazi ♪
  10.      skázek  -zka m (ȃ) ekspr. kar je skaženo: kdo je naredil ta skazek ♪
  11.      skazíti  -ím tudi izkazíti -ím dov., skázil tudi izkázil (ȋ í) 1. spremeniti naravno, pravilno obliko česa: bolezen ga je skazila; v pretepu so mu skazili obraz // spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: skaziti smisel umetniškega dela; stvar se je skazila 2. narediti kaj a) manj lepo: brazgotina ji je skazila obraz; od jeze se mu je skazilo lice b) manj popolno, dovršeno: nova stavba je skazila okolje; neprimeren okvir skazi sliko / ocena iz matematike mu je skazila spričevalo // nav. ekspr. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti; pokvariti: skaziti komu veselje; vse nam je skazil; s svojim vedenjem je skazil zabavo ● ekspr. kar prime v roke, vse skazi pokvari; star. v taki družbi se bo fant skazil moralno pokvaril; ekspr. načrt se je skazil ponesrečil; ekspr. vino se je skazilo je postalo manj kvalitetno, se je pokvarilo; ekspr. vreme se je skazilo postalo deževno, mrzlo skažèn -êna -o tudi skážen -a -o tudi izkažèn -êna -o tudi izkážen -a -o: skažen obraz; skažena podoba resničnosti; skaženo blago ∙ preg. brez glave storjeno, gotovo skaženo ♪
  12.      skazováti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. razkazovati: skazoval mu je mesto / gore skazujejo svojo lepoto ● zastar. skazoval je, kako ga vsi cenijo dokazoval, zatrjeval; zastar. ženske se ob praznikih rade skazujejo postavljajo; prim. izkazovati ♪
  13.      skéč  -a m (ẹ̑) lit. kratko odrsko delo, navadno s humoristično ali satirično vsebino: igrati, napisati skeč / propagandni, satirični skeč ♦ muz. (glasbeni) skeč krajše glasbeno delo ♪
  14.      skelét  -a m (ẹ̑) 1. trdni oporni deli telesa; ogrodje: skelet morskega ježka; hrustančast skelet nekaterih rib // ogrodje telesa ali dela telesa iz kosti; okostje: slikati bolnikov skelet; skelet glave, roke; skelet in mišičevje // okostje mrtvega človeka ali živali v naravnem položaju; okostnjak: v omari učilnice stoji skelet; razstavljeni skeleti izumrlih živali; je suh kot skelet 2. knjiž., navadno s prilastkom med seboj povezani bistveni sestavni elementi česa; ogrodje: skelet romana / idejni skelet 3. grad. konstrukcija iz stebrov, nosilcev in navadno vodoravnih plošč: zgraditi skelet / stavbni skelet / ekspr. na gradbišču stojijo skeleti stanovanjskih blokov nedograjeni bloki; žarg. gradnja v skeletu v skeletnem sistemu ● ekspr. svoj skelet je zavil v odejo svoje suho telo; ekspr. bolnik je bil živ skelet zelo shujšan ◊ gled. skelet marionete leseno ogrodje; zool. osni skelet osno ogrodje ♪
  15.      skeléti  -ím [kǝl in kel] nedov., skelì in skêli (ẹ́ í) povzročati ostro, rezko bolečino, ki sili k drgnjenju, praskanju: udarci s šibo dolgo skelijo / hrbet, oko me skeli; ozebline, rane so skelele / brezoseb. skelelo ga je od udarcev / svetloba skeli v oči // ekspr. povzročati duševne bolečine: krivica skeli; neuspeh ga je skelel v dno duše ∙ ekspr. vest jo skeli ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde skelèč -éča -e: skeleča bolečina; misel je bila skeleča; prisl.: skeleče pičiti ♪
  16.      skéleton  -a m (ẹ̑) šport. nizke tekmovalne sani, na katerih se vozi leže na trebuhu: vožnja s skeletonom // športna panoga, ki goji tekmovanje na takih saneh: svetovno prvenstvo v skeletonu ♪
  17.      sképiti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) sprijeti se (v kepe): sneg se skepi / vlažna moka se skepi / kri se skepi sképljen -a -o: skepljena snov ♪
  18.      sképsa  -e ž (ẹ̑) odnos do okolja, ki izključuje zanesljivo sklepanje o resničnosti česa; dvom: to ga je navdajalo s skepso; sprejeti trditev s skepso; skepsa in cinizem / verska, znanstvena skepsa / na tako odločitev gleda s skepso skeptično // duševno stanje kot izraz takega odnosa: njegov obraz je izdajal skepso; najti rešitev iz skepse ♪
  19.      skepticízem  -zma m (ȋ) 1. filozofska smer, ki izključuje zanesljivo sklepanje o resničnosti česa: zavračati skepticizem; pristaš skepticizma 2. mišljenje, prepričanje, da ni nič zanesljivo resnično: to ni več skepticizem, ampak defetizem; iz njegove pesnitve odsevata skepticizem in pesimizem / vprašanja, polna skepticizma / znanstveni skepticizem ♪
  20.      sképtičnost  -i ž (ẹ́) lastnost skeptičnega: skeptičnost misli / njegova skeptičnost ni upravičena ♪
  21.      sképtik  -a m (ẹ́) skeptičen človek, dvomljivec: skeptik tudi dokazom ne verjame / glede tega sem velik skeptik ♪
  22.      skíca  -e ž (ȋ) 1. kar je narisano nahitro, samo z najpotrebnejšimi črtami, potezami: skica prikazuje položaj vojaških enot; narediti, narisati skico glavnih ulic; tabele in skice // um. nahitro, samo z najpotrebnejšimi črtami, potezami narejena risba, slika kakega predmeta, pojava: risati skice igrajočih se otrok; razstava skic / akvarelna, oljna skica; kompozicijska, portretna skica; skica s kredo, svinčnikom 2. kar je prikazano, opisano nakratko, samo v glavnih črtah: njegove zgodbe so idejno nepomembne skice / podati skico medvojnega obdobja; skica problemov / skica za predavanje osnutek // knjiž. kratek fragmentaren prozni zapis: cikel pretresljivih skic; črtice in skice ♪
  23.      skíf  -a m (ȋ) šport. tekmovalni čoln za enega veslača z dvema vesloma, enojka: sesti v skif / zmagati v skifu ♪
  24.      skimávati  -am nedov. (ȃ) z gibi glave izražati nesoglasje, dvom: poslušali so ga in skimavali; sodnik je nejevoljno skimaval; ob pogledu na ranjenca je žalostno skimavala / skimavati z glavo // ekspr. izražati nesoglasje, dvom sploh: skimaval je nad takim ravnanjem z delavci ♪
  25.      skimováti  -újem nedov. (á ȗ) skimavati: ogledal si je hišo in začel skimovati / prestrašena je skimovala z glavo ♪

   46.344 46.369 46.394 46.419 46.444 46.469 46.494 46.519 46.544 46.569  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA