Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (46.319-46.343)


  1.      sinergíja  -e ž (ȋ) med. sodelovanje, medsebojno dopolnjevanje dveh ali več snovi, organov ali telesnih sestavov: sinergija mišic; pren., knjiž. socialna sinergija ♪
  2.      síngerica  -e ž (í) pog. šivalni stroj, imenovan po izumitelju Singerju: šivati s singerico ♪
  3.      síngle  -a [singl] m (ȋ) šport. igra enega igralca proti enemu, zlasti pri tenisu: zmagati v singlu ♪
  4.      singoníja  -e ž (ȋ) min. določena skupnost elementov simetrije, od katerih je eden značilen: določiti singonijo / kubična singonija v kateri so vse tri osi med seboj pravokotne in enako dolge; kubični sistem; kristali v heksagonalni singoniji v singoniji z eno navpično in s tremi vodoravnimi enako dolgimi osmi, ki se sekajo med seboj pod kotom 120° ♪
  5.      síngular  -a m (ȋ) lingv. slovnično število, ki zaznamuje eno stvar ali enoto iz več stvari; ednina: genitiv singulara; singular, dual in plural / sklanjati v singularu ♪
  6.      sinhrón  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. sočasen, istočasen: gibanje, vrtenje mora biti sinhrono; sinhrono raziskovanje jezika / sinhroni pojavi ♦ film. sinhrono snemanje istočasno snemanje slike in zvoka; lingv. sinhrona lingvistika; teh. sinhroni stroji sinhronski stroji sinhróno prisl.: motorja delujeta sinhrono ♪
  7.      sinhronizacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sinhronizacijo: sinhronizacijski postopek / sinhronizacijski stroji ♦ elektr. sinhronizacijski impulz, signal impulz, signal za uskladitev delovanja določenih električnih naprav ♪
  8.      sinhronízem  -zma m (ȋ) knjiž. sočasnost, istočasnost: sinhronizem gibov ♦ elektr. stanje enakosti frekvence in faze; ptt vrtenje določenih vrtljivih delov dveh med seboj ločenih naprav z isto vrtilno hitrostjo ♪
  9.      sinhronizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, da se dejanja, pojavi časovno med seboj ujemajo, potekajo istočasno: sinhronizirati gibe / sinhronizirati dejavnosti / sinhronizirati ure uskladiti 2. film. narediti, da se slika in zvok v filmu med seboj časovno ujemata: sinhronizirati film // z dodatnim tonskim snemanjem in montažo nadomestiti izvirni govor, jezik filma s kakim drugim jezikom: sinhronizirati tuje filme / sinhronizirati film v slovenski jezik ◊ gled. sinhronizirati lutko uskladiti njene kretnje z govorom; ptt sinhronizirati narediti, da se določeni vrtljivi deli dveh med seboj ločenih naprav vrtijo z isto vrtilno hitrostjo sinhronizíran -a -o: sinhronizirani filmi; program prakse je sinhroniziran s programom predavanj ♦ elektr. sinhronizirani motor elektromotor, pri katerem se rotor vrti sočasno z vrtilnim magnetnim poljem; strojn. sinhronizirani menjalnik menjalnik s pripravo, ki omogoča avtomatično izenačevanje vrtilne hitrosti; prisl.: proizvodnja teče sinhronizirano ♪
  10.      sinhrónski  -a -o prid. (ọ̑) elektr. pri katerem se rotor vrti sočasno z vrtilnim magnetnim poljem: sinhronski generator; sinhronski motor ♪
  11.      siníca  -e ž (í) manjša ptica pevka s črno glavo in rumenim ali umazano belim trebuhom: po drevju ščebetajo sinice ♦ zool. čopasta, modra, velika sinica ♪
  12.      sinicéza  -e ž (ẹ̑) lit. združitev dveh samoglasnikov pri izgovoru v en zlog, zlitje: zaradi siniceze je verz kljub nadštevilnemu samoglasniku pravilen ♪
  13.      síniti  -em dov. (í ȋ) knjiž. 1. nenadoma se pojaviti, prikazati zaradi lastne svetlosti: svetloba, zarja sine / odšli so, še preden je sinil dan se je zdanilo / izza oblakov je sinila luna posijala / v očeh ji je sinila groza // nenadoma se pojaviti, prikazati sploh: iz megle je sinila senca ženske postave / kot blisk mu je v glavo sinil spomin nenadoma se je spomnil 2. z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: kdaj jim sine svoboda / naj ji sine sonce sreče ♪
  14.      sínj  -a m (ȋ) knjiž., redko sinjina: sinj neba / sinj njenih ustnic pomodrelost ♪
  15.      sinjebrádec  -dca m (ȃ) knjiž. moški, ki mori svoje žene: bale so se sinjebradca ♪
  16.      sínji  -a -e prid. (ȋ) 1. svetlo moder: sinje nebo; ima sinje oči / pesn.: sinje daljave, višave; sinja mesečina; sinje Jadransko morje / sinja barva // knjiž., redko moder: svetlo, temno sinje krilo ∙ knjiž. sinji dim modrikast, sivkast; knjiž. njene debele, sinje ustnice pomodrele 2. pesn. vesel, veder: njegovo srce je polno sinjih pesmi / svetlo, sinje upanje ◊ zool. sinji kit do 34 m dolg, zgoraj jekleno, spodaj svetlo siv kit, Sibbaldus musculus; sinji som velik, človeku nevaren morski pes, Carcharias glaucus; sinje ribe ribe selivke, zlasti sardele, sardoni, skuše, ki se združujejo v velike jate sínje prisl.: sinje obarvati / piše se narazen ali skupaj: sinje moder ali sinjemoder; sinje siva barva ♪
  17.      sinjína  -e ž (í) 1. lastnost sinjega, svetlo modra barva: sinjina neba, oči; sinjina njegove srajce 2. knjiž. kar je sinje: na sinjini, v sinjini okoli njega ni bilo ničesar / oblački na nebesni sinjini na sinjem nebu; hladna sinjina nad polji sinje, rahlo megleno ozračje / dvorana je bila vsa v zlatu in sinjini 3. knjiž. veselje, vedrina: na njenih licih je odsevala sinjina ♪
  18.      sínjkast  -a -o prid. (ȋ) ki ni popolnoma sinji: sinjkast dim; sinjkaste gore; sinjkasto nebo / postal je sinjkast v obraz modrikast; sinjkaste ustnice pomodrele / sinjkasta barva sínjkasto prisl.: iz dimnikov se sinjkasto kadi / piše se narazen ali skupaj: sinjkasto moder ali sinjkastomoder; sinjkasto sive oči ♪
  19.      sinklinála  -e ž (ȃ) geol. vbočeni del nagubanih zemeljskih skladov: antiklinala in sinklinala / sinklinala med Pohorjem in Kozjakom ♪
  20.      sinkolít  -a m (ȋ) zmes sintetičnih barv za beljenje sten: prebeliti s sinkolitom ♪
  21.      sinkópa  -e ž (ọ̑) muz. združitev nepoudarjene dobe takta s sledečo poudarjeno dobo: enakomerno ponavljanje sinkop ♪
  22.      sinkopíran  -a -o prid. (ȋ) muz. sestavljen iz sinkop: sinkopirani ritem / črnska sinkopirana glasba ♪
  23.      sinkretízem  -zma m (ȋ) knjiž. združevanje, spajanje različnih, nasprotujočih si nazorov, religij ali njihovih elementov v skladno celoto: za njihovo kulturo je značilen neke vrste sinkretizem / hinduizem predstavlja sinkretizem bramanskih in budističnih elementov; sinkretizem zahodne in vzhodne miselnosti / verski sinkretizem ♦ lingv. sklonski sinkretizem pojav, da kak sklon izraža pomen več nekdanjih sklonov ♪
  24.      sinóda  -e ž (ọ̑) rel. zborovanje škofov, izbranih duhovnikov in laikov, na katerem se posvetujejo o zadevah cerkve ali škofije: sklicati sinodo / protestantska sinoda zborovanje pastorjev in laikov protestantskih cerkev; škofijska sinoda; sinoda pravoslavne cerkve sinod; sinoda škofov iz škofov sestavljen posvetovalni organ papeža ♪
  25.      sinódski  -a -o prid. (ọ̑) astr., navadno v zvezi sinodski mesec čas med dvema zaporednima istovrstnima Luninima menama ♪

   46.194 46.219 46.244 46.269 46.294 46.319 46.344 46.369 46.394 46.419  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA