Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (4.601-4.625)


  1.      iztírjenost  -i ž (ȋ) značilnost, stanje iztirjenega: duševna, socialna, živčna iztirjenost; iztirjenost značaja ♪
  2.      iztóčen  -čna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na iztok: iztočna cev, odprtina, pipa ♦ teh. iztočna hitrost hitrost, s katero tekočina odteka skozi kontrolno mejo 2. zastar. vzhoden: iztočni deli dežele / iztočni običaji vzhodnjaški ♪
  3.      iztrébljenje  -a s (ẹ́) glagolnik od iztrebiti: iztrebljenje gozda / iztrebljenje kitov / groziti narodu z iztrebljenjem / boj za iztrebljenje tuberkuloze / iztrebljenje črevesa ♪
  4.      iztrebljeválen  -lna -o prid. (ȃ) ekspr. ki iztreblja, uničuje: iztrebljevalno orožje / iztrebljevalna vojna ♪
  5.      iztróšenost  -i ž (ọ́) publ. izrabljenost, dotrajanost: iztrošenost vozil ♪
  6.      izumetníčenost  -i ž (ȋ) značilnost izumetničenega: jezikovna izumetničenost; izumetničenost sloga, zgodbe / izumetničenost njenega vedenja ga odbija; govoril je preprosto, brez izumetničenosti ♪
  7.      izúrjenec  -nca m (ȗ) izurjen človek: vojaški izurjenec; izurjenec v stenografiji ♪
  8.      izúrjenje  -a s (ȗ) glagolnik od izuriti: izurjenje vojakov ♪
  9.      izúrjenost  -i ž (ȗ) lastnost, značilnost izurjenega človeka: izurjenost tekmovalcev, vojakov; izurjenost v streljanju / za vožnjo s kajakom je potrebna velika izurjenost ♪
  10.      izvajálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izvajanje: posvetiti vso pozornost izvajalni ravni koncertov / ta organ je postal pomembno izvajalno telo / upoštevati izvajalne norme ♦ muz. izvajalne označbe izrazi, kratice in znamenja za način izvajanja glasbenih del ♪
  11.      ízvanréden  -dna -o prid. (ȋ-ẹ̄) zastar. izreden, nenavaden: izvanreden sestanek / izvanredna moč ízvanrédno prisl.: izvanredno priden učenec ♪
  12.      izvažálen  -lna -o prid. (ȃ) mont. ki se uporablja za spravljanje rude, premoga iz rudnika: izvažalni stroj; izvažalna naprava / izvažalni horizont ♪
  13.      izvaževálen  -lna -o prid. (ȃ) mont. izvažalen: izvaževalna naprava ♪
  14.      izvédben  tudi izvêdben -a -o prid. (ẹ̑; ȇ) nanašajoč se na izvedbo: izboljšati izvedbeno kvaliteto; preseneča izvedbena zamisel / izvedbeni oddelek; izvedbena ekipa za glasbeno oddajo ♪
  15.      izvéden  -a -o prid. (ẹ̑) 1. navadno v povedni rabi ki kako stroko, dejavnost dobro obvlada: izveden geometer; izveden v državniških zadevah; on je temeljito izveden v ruski književnosti / zaslišati izvedeno pričo pričo s strokovnim znanjem 2. star. izkušen: izveden človek / to delo je ustvarila izvedena roka izvédeno prisl.: izvedeno se okorišča z moderno tehniko ♪
  16.      izvédenec  -nca m (ẹ̑) strokovnjak, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke: vprašati za mnenje izvedenca; kmetijski, pravni, zdravniški izvedenec; izvedenec psihiater; izvedenec za podvodni ribolov; izjava, poročilo izvedenca / publ. bil je velik izvedenec v svoji stroki poznavalec svoje stroke, strokovnjak ♦ jur. sodni izvedenec uradno določen strokovnjak, na mnenje katerega se sodnik v sodbi opre // ekspr. dober poznavalec česa: izvedenci imajo cviček iz Gadove peči za najboljši cviček / bil je velik izvedenec v ljubezenskih rečeh ♪
  17.      izvedenína  -e ž (ȋ) jur. pristojbina za izvedensko storitev ♪
  18.      izvédeniški  -a -o prid. (ẹ̑) zastar. izvedenski: izvedeniško mnenje ♪
  19.      izvédenka  -e ž (ẹ̑) strokovnjakinja, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke: izvedenka za mladinsko psihologijo ♪
  20.      izvedênka  -e ž (é) 1. izdelek, ki se razlikuje od drugega izdelka istega tipa zlasti po izdelavi, navadno avtomobil, letalo: nova izvedenka tega avtomobila ima močnejši motor; v prodaji je izboljšana izvedenka dostavnega avtomobila; francoska izvedenka reaktivnega letala / športna izvedenka avtomobila izvedba 2. lingv. beseda, narejena iz podstave s pripono; izpeljanka: pridevniška izvedenka; izvedenka iz glagola ♪
  21.      izvédenost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost izvedenega človeka: strokovna izvedenost; izvedenost v gospodarskih vprašanjih / občudovali so njegovo izvedenost izkušenost ♪
  22.      izvédenski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na izvedence: izvedenski ogled; izvedenska storitev; izvedensko mnenje / izvedenska komisija ♪
  23.      izvédenstvo  -a s (ẹ̑) dejavnost izvedencev: vloga sodnomedicinskega in sodnopsihiatričnega izvedenstva v kazenskem postopku / zavod opravlja kriminološko izvedenstvo ♪
  24.      ízven  in izven [vǝn in ven] predl. (ȋ) z rodilnikom 1. za izražanje položaja, ki ni v mejah določenega predmeta ali prostora; zunaj: hiša je izven mestnega obzidja; zidati izven gradbenega okoliša / stanuje izven Ljubljane 2. publ. za izražanje položaja, ki ni v mejah določenega časa: sprejemati stranke izven uradnih ur / izven sezone pred sezono in po njej 3. za izražanje položaja, ki ni v mejah določenega pojma: predstava je izven abonmaja / publ.: biti izven nevarnosti iz nevarnosti; obravnavati zadevo izven okvira seje ne na seji; otrok se je rodil izven zakona je nezakonski / elipt. predstava je izven izven abonmaja ● ekspr. njegova umetnost je izven vsake debate nesporno dobra; ekspr. to je izven vsakega dvoma prav gotovo, res je tako ◊ jur. postaviti koga izven zakona odtegniti mu varstvo zakona; razglasiti, da ga bo zadela kazen, takoj ko bo prijet; šol. delo izven šole izvenšolsko delo; šport. igrati, nastopiti izven konkurence igrati, nastopiti na tekmovanju, ne da bi bili upoštevani rezultati ♪
  25.      ízven...  [vǝn in ven] predpona v sestavljenkah (ȋ) za izražanje položaja a) ki ni v mejah določenega predmeta ali prostora: izvenbibličen, izvenbolničen, izvenevropski b) ki ni v mejah določenega časa: izvensezonski c) ki ni v mejah določenega pojma: izvenarmaden, izvenblokovski, izvenparlamentaren, izvenšolski, izvenzakonski ♪

   4.476 4.501 4.526 4.551 4.576 4.601 4.626 4.651 4.676 4.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA