Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (45.919-45.943)
- sedíšče -a s (í) kar je namenjeno za sedenje: v rogovili si je naredil sedišče; posedli so po stopničastih sediščih; kamnito sedišče / avtobus ima petdeset sedišč sedežev ♪
- sedlánje -a s (ȃ) glagolnik od sedlati: sedlanje konj ♦ agr. cepljenje, pri katerem se stopničasto prirezan cepič spoji z ustrezno prirezano podlago ♪
- sedlárstvo -a s (ȃ) obrt za izdelovanje sedel: jermenarstvo in sedlarstvo ♪
- sêdlast -a -o prid. (é) podoben sedlu: sedlast greben; konj s sedlastim hrbtom ♦ anat. sedlast nos nos z vbočenim nosnim korenom ♪
- sêdlo -a s (é) 1. priprava za sedenje, prenašanje, ki se namesti živali na hrbet: nadeti, pritrditi sedlo; sneti sedlo s konja, z osla; vzpeti se v sedlo; veliko, visoko sedlo / jahalno, tovorno sedlo / konj ga je vrgel iz sedla 2. širši zložnejši prehod čez gorsko sleme iz ene doline v drugo: pot pelje čez sedlo; na sedlu stoji dobro oskrbovana koča; ustavili so se na sedlu / gorsko sedlo / Kamniško sedlo ● ekspr. vrgli so ga iz sedla spravili so ga z določenega mesta, (družbenega) položaja; ekspr. trdno je sedel v sedlu obvladoval je položaj; vulg. poda se mu kot kravi sedlo nič se mu ne poda ◊ agr. cepljenje v sedlo cepljenje, pri katerem se stopničasto prirezan cepič spoji z ustrezno prirezano podlago; anat. turško sedlo
jamica v lobanjskem dnu, v kateri je hipofiza; metal. sedlo razširjeni del plavža med jaškom in talilnikom; muz. sedlo prečka na zgornjem delu vratu godal in nekaterih brenkal, preko katere so napete strune od vijakov do kobilice ♪
- sedméro štev. neskl. (ẹ̑) skupina sedmih enot a) pri množinskih samostalnikih: moral je iti skozi sedmero vrat b) pri drugih samostalnikih: imela je sedmero otrok ♪
- sedmero... prvi del zloženk nanašajoč se na število sedem: sedmerokotnik, sedmerokrak ♪
- sedmerokrák in sedmerokràk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima sedem krakov: narisati sedmerokrako znamenje ♪
- sedmerozvézdje -a s (ẹ̑) knjiž. skupina sedmih zvezd: veliki voz se pesniško imenuje sedmerozvezdje ♪
- sêdmi -a -o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu sedem: vstal je sedmi dan po operaciji; sedmi [7.] marec; pismo z dne 7. novembra; ob sedmi (uri) 7h; 19h; v sedmem letu je; VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije / sedmi del celote sedmina ∙ nar. včeraj smo imeli sedmi dan za njim sedmino; ekspr. biti v sedmih nebesih zelo srečen; ekspr. kovati koga v sedmo nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati; publ. predstavniki sedme sile novinarji, poročevalci; star. sedma šola sedmi razred nekdanje gimnazije; publ. sedma umetnost filmska umetnost, film ♦ polit. sedmi člen avstrijske državne pogodbe člen, ki določa pravice slovenske manjšine v Avstriji ♪
- sedmína -e ž (í) 1. del na sedem enakih delov razdeljene celote: porabiti sedmino vsote 2. etn. pogostitev sedmi dan po pogrebu: povabiti, priti na sedmino; držali so se kot na sedmini resno, žalostno / piti sedmino piti alkoholno pijačo ob sedmini ♪
- sedmórica -e ž (ọ̑) skupina sedmih oseb: najstarejši iz sedmorice mož // knjiž. skupina sedmih enot: sedmorica držav odloča o tem; postaviti sedmorico tez ♦ jur. stol sedmorice nekdaj sodišče najvišje stopnje, ki odloča o sodbah nižjih sodišč, s sedežem v Zagrebu ♪
- sedmošólec -lca m (ọ̑) učenec sedmega razreda: sedmošolci so pripravili proslavo // nekdaj učenec sedmega razreda gimnazije: sedmošolci so izdajali svoj časopis ♪
- sedmošólka -e ž (ọ̑) učenka sedmega razreda: sedmošolke in sedmošolci // nekdaj učenka sedmega razreda gimnazije: sedmošolke so že razmišljale o maturi ♪
- sedmošólski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sedmošolce: popravljati sedmošolske naloge / sedmošolski učbeniki ♪
- sédnica -e ž (ẹ̑) anat. parna kost spodnjega dela medenice za oporo pri sedenju: sednica in črevnica ♪
- séf tudi safe -a [druga oblika sé(j)f] m (ẹ̑) predal, omarica v banki za shranjevanje denarja, vrednostnih papirjev, dragocenosti: s silo odpreti sef; hraniti, imeti zlatnino v sefu / bančni sef ♪
- sefárd -a m (ȃ) Žid iz Španije, Portugalske: sefardi in aškenazi ♪
- segánjati -am [sǝg in seg] nedov. (ȃ) delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: seganjati ovce v ogrado ♪
- ségati -am nedov. (ẹ̄) 1. iztegovati roko z namenom priti do česa, prijeti kaj: pogosto je segal na pladenj s pecivom; segati v vrečo / roka sega po kozarcu; segati po knjige / pri pozdravu segati komu v roko 2. zajemati določeno časovno obdobje: v pripovedovanju je segal daleč nazaj v preteklost / spomini mu segajo v mlada leta / s to povestjo sega avtor v sodobni svet 3. pri širjenju, napredovanju nahajati se do kod: smrad iz tovarne sega do mesta; ob poplavi je voda segala do hiš / korenine teh rastlin segajo globoko v zemljo // biti, nahajati se v prostoru do kod: do te meje sega listnati gozd; led je segal čez vso dolino; gorovje sega še v sosednje države / krilo sega čez kolena; lasje ji segajo do pasu; police segajo od tal do stropa / njegova moč,
oblast sega daleč 4. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo: med pogovorom je pogosto segal po kozarcu; bralci radi segajo po dobrih knjigah radi berejo dobre knjige / turisti so segali po raznih spominkih so jih kupovali 5. ekspr. uporabljati: gospodinja sega le po najboljših čistilnih sredstvih ● ekspr. kamor oči segajo, so sama polja vsenaokrog; ne sega mu niti do gležnjev po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; z vprašanji so mu segali v besedo so ga prekinjali; pripombe segajo v jedro problema se nanašajo na njegovo bistvo; segati v pogovor udeleževati se pogovora; ekspr. rad je segal po steklenici rad je pil (alkoholne pijače) segajóč -a -e: do gležnjev segajoče krilo; lasje, segajoči na obraz; v srce segajoča pesem ♪
- segljáj -a m (ȃ) star. sežaj: bil je za segljaj roke oddaljen od nje ♪
- segnáti -žênem [sǝg in seg] dov., stil. seženó (á é) 1. narediti, povzročiti, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: segnati živino na pašnik, v ogrado / segnati ljudi skupaj 2. nar. nagnati, spoditi: segnati sina od hiše / vse sumljive ljudi so segnali izgnali ♪
- segregácija -e ž (á) knjiž. ločevanje, zapostavljanje določene rase, določenega družbenega sloja na vseh področjih javnega življenja, rasno razlikovanje: obsoditi segregacijo / segregacija črncev; segregacija v šolstvu / rasna segregacija ♪
- segregírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. ločevati, zapostavljati določeno raso, določen družbeni sloj na vseh področjih javnega življenja: segregirati črnce / segregirati podjetja segregíran -a -o: segregirane šole ♪
- segrévanje -a [sǝg in seg] s (ẹ́) glagolnik od segrevati: segrevanje vode, zraka; raztezanje kovine pri segrevanju / segrevanje gum zaradi trenja ♦ elektr. indukcijsko segrevanje; teh. infrardeče segrevanje na osnovi infrardeče svetlobe ♪
45.794 45.819 45.844 45.869 45.894 45.919 45.944 45.969 45.994 46.019