Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (45.794-45.818)



  1.      sanjárstvo  -a s () lastnost sanjarskega človeka: očitali so mu čustvenost in sanjarstvo; sanjarstvo glavnega junaka
  2.      sanjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sanjače ali sanjarjenje: sanjaški človek / sanjaško razpoloženje
  3.      sánjati  -am nedov., v srednjem spolu oblika s se sanjálo se in sánjalo se (á) 1. imeti, doživljati sanje: sanjal je skoraj celo noč; sanjati o dogodkih minulega dne; s smiselnim osebkom v dajalniku pripovedoval je, kaj se mu je sanjalo / sanjati sanje; pren., pesn. drevesa sanjajo v samoti 2. nav. ekspr. imeti v zavesti predstave, želje, ki navadno niso osnovane na resničnosti: sanjati o bogastvu in slavi; vse življenje je sanjal, da bi postal pilot / sanjati v mrak ● ekspr. ali bedim ali sanjam? ali je mogoče, da je to res; ekspr. ali se ti nič ne sanja, kdo bi bil krivec ali kaj domnevaš, kaj misliš; ekspr. o tem se mu niti ne sanja nič ne ve; hodila je, kot bi se ji sanjalo zamišljeno, duševno odsotno sanjáje: sanjaje hoditi; snežinke so sanjaje padale sanjajóč -a -e: sanjajoče oči; sanjajoč o slavi; vas, sanjajoča v megli sánjan -a -o: sanjan svet; sanjano življenje
  4.      sanjàv  -áva -o prid. ( á) ki ima veliko predstav, želja, ki navadno niso osnovane na resničnosti: sanjav človek; vedno je sanjav // ki izraža, kaže take predstave, želje: spregovorila je s sanjavim glasom; sanjave oči / sanjavo razpoloženje / sanjava pesem // ki vzbuja take predstave, želje: sanjava melodija; sanjavo jezero; sanjavo jutro sanjávo prisl.: sanjavo gledati, hoditi
  5.      sanjávec  -vca m () kdor sanja: pobožala je nemirnega sanjavca // knjiž. sanjač: zamišljeni sanjavci
  6.      sanjávost  -i ž (á) lastnost, značilnost sanjavega: njene oči so ohranile še nekaj sanjavosti / lirična sanjavost pokrajine / predramiti se iz sanjavosti
  7.      sánjski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sanje: sanjski strahovi; sanjsko doživetje / pogreznil se je v svoj sanjski svet / sanjska pokrajina ∙ star. sanjske bukve knjiga, ki razlaga pomen sanj sánjsko prisl.: življenje si predstavlja zelo sanjsko; imela je sanjsko lepo postavo zelo lepo
  8.      sankalíšče  -a s (í) navadno urejen prostor za sankanje: v kraju so uredili sankališče / umetno sankališče
  9.      sánkcija  -e ž (á) 1. jur. pravno veljavno določilo v pravni normi o posledicah njene kršitve: določiti, poostriti sankcije; sprejeti sankcije // pravna posledica za določeno protipravno ravnanje: izreči sankcijo; sodni opomin, vzgojni ukrep in druge kazenske sankcije; pritožiti se zoper preostro sankcijo / civilne sankcije; mednarodne sankcije; pren., publ. dejanje je treba obsoditi ali uporabiti kako drugo družbeno sankcijo 2. knjiž. odobritev, potrditev: predlog še čaka na sankcijo ◊ jur. sankcija nekdaj akt državnega poglavarja, s katerim se potrdi zakon, ki ga je sprejel parlament; zgod. pragmatična sankcija zakon Karla VI. iz leta 1713, po katerem imajo pravico nasledstva na avstrijskem prestolu tudi ženski potomci
  10.      sankcionírati  -am dov. in nedov. () 1. jur. določiti pravne posledice za določeno protipravno ravnanje: sankcionirati kršitve pogodbene obveznosti 2. knjiž. potrditi, odobriti: osnutek sankcionira obstoječe stanje
  11.      sanktuárij  -a m (á) knjiž. del cerkve, namenjen za glavni oltar in duhovščino; prezbiterij: stopiti v sanktuarij
  12.      sápa  -e ž (á) nav. ekspr. 1. dihanje, dih: sapa mu je zastajala; pridrževati, zadrževati sapo; dolgo je zdržal brez sape / loviti sapo težko, sunkovito dihati; imeti (težko) sapo oteženo, težko dihati / čutila je njegovo sapo na obrazu / zajeti sapo vdihniti 2. veter, zlasti šibkejši: sapa piha; hladna, mehka, ostra sapa; večerna sapa; nežna je kot majska sapa / drevje se je zibalo v sapi 3. v prislovni rabi, navadno v zvezi na vso sapo zelo, močno: na vso sapo so hiteli v hrib; kričal je na vso sapo ● ekspr. pri hoji ga daje, nadleguje sapa težko diha; ekspr. na strmi poti jim je pohajala sapa težko so dihali; ekspr. vpil je, dokler mu ni pošla sapa dokler je mogel; ekspr. nenavadna lepota jim je jemala sapo zaradi nenavadne lepote so bili zelo prevzeti; nar. spustiti sapo iz meha zrak; ekspr. kar sapo ji je vzelo, zaprlo zelo je bila presenena; bil je brez sape zadihan, izčrpan; brez sape je čakal, kaj bo zelo napeto; ekspr. ko je nevarnost minila, so spet prišli do sape so se sprostili; ekspr. v isti sapi ga hvali in graja zelo hitro spreminja odnos do njega; zelo hitro spreminja mnenje o njem; ekspr. povedati v eni sapi, v isti sapi vse naenkrat, hitro
  13.      sapêr  -ja m () voj. pripadnik inženirske enote, ki koplje ozke in globoke jarke proti nasprotnikovim položajem
  14.      sápica  -e ž (á) manjšalnica od sapa 2: sapica pihlja; bilo je soparno, brez vsake sapice; hladna, topla sapica; rahle jesenske sapice ∙ ekspr. vsaka sapica ji škodi zelo je občutljiva
  15.      sápnica  -e ž () nav. mn. cevka, ki dovaja zrak iz sapnika v pljuča: leva in desna sapnica; vnetje sapnic ◊ muz. zaboj v orglah s stisnjenim zrakom, na katerem stojijo piščali, za vsak manual ali pedal najmanj ena
  16.      saponín  -a m () nav. mn., kem. strupen glikozid z milu podobnimi lastnostmi: saponin divjega kostanja; zdravilni učinki saponinov
  17.      sapralòt  in sapralót medm. (; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: sapralot, sem truden; to je pa že od sile, sapralot
  18.      sarabánda  -e ž () počasen španski ples v tridobnem taktu: dostojanstveno so odplesali sarabando ♦ muz. stavek baročne suite, navadno predzadnji
  19.      sarafán  -a m () v ruskem okolju žensko vrhnje oblačilo brez rokavov: nosila je starinski sarafan; kmetice v sarafanih / ruski sarafan
  20.      sárajevski  -a -o prid. () nanašajoč se na Sarajevo: sarajevske ulice ♦ zgod. sarajevski atentat atentat na avstrijskega prestolonaslednika 28. junija 1914 v Sarajevu, zaradi katerega je Avstrija napovedala Srbiji vojno
  21.      saránča  -e ž () nav. mn., zool. žuželke z dolgimi zadnjimi nogami, ki se občasno v velikih rojih selijo in uničujejo zelenje, Acrididae: saranče so uničile ves pridelek / saranča selka
  22.      sardéla  -e ž (ẹ̑) majhna, ob bokih stisnjena riba, ki živi zlasti v Sredozemskem morju: loviti sardele; gospodarski pomen sardel / sardele v olju; bili smo natlačeni kot sardele
  23.      sardélica  -e ž (ẹ̑) majhna, ob bokih zelo stisnjena riba, ki živi zlasti v severnih morjih: loviti sardelice / naročil je porcijo sardelic
  24.      sardína  -e ž () sardela, konzervirana v olju: jesti sardine; na izlet so vzeli tudi nekaj škatel sardin; v avtobusu so bili stisnjeni kot sardine / sardine v olju // sardela: loviti sardine
  25.      sardón  -a m (ọ̑) zool. morska riba, podobna sardeli, Engraulis encrasicholus: loviti sardone

   45.669 45.694 45.719 45.744 45.769 45.794 45.819 45.844 45.869 45.894  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA