Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (45.644-45.668)



  1.      samokrílnik  -a m () aer. letalo z enojnimi krili brez zunanje opore med njimi in trupom: brezrepec in samokrilnik
  2.      samolástnost  -i ž (ā) zastar. svojevoljnost, samovoljnost: presenen je bil nad njeno samolastnostjo ● zastar. tako bi se močneje razvila naša samolastnost samostojnost, neodvisnost; knjiž. izgubljati svojo samolastnost posebnost, individualnost
  3.      sámolepljív  -a -o prid. (- -í) samolepilen: ta trak je samolepljiv / samolepljive tapete
  4.      samolét  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) navadno v zvezi preproga samoleta, v pravljicah preproga, ki človeka po zraku hitro prenese drugam; leteča preproga: preproga samoleta bi me prenesla, kamor bi želel
  5.      samoljúbje  -a s () pretirano vrednotenje samega sebe: samoljubje ga je zaslepilo; s tem je žalila njegovo samoljubje; ekspr. užaljeno samoljubje / v svojem samoljubju se je ob tej pohvali čutila polaskano
  6.      samoljúbnež  -a m () ekspr. samoljuben človek: častiželjen samoljubnež
  7.      samoljúbnost  -i ž (ú) lastnost samoljubnega človeka: njena samoljubnost ga je odbijala / hvala je njegovi samoljubnosti ugajala
  8.      samomòr  -ôra m ( ó) dejanje, s katerim kdo namerno povzroči svojo smrt: samomor se ni posrečil; narediti samomor; fingiran samomor; samomor zaradi nesrečne ljubezni, neuspeha v šoli; samomor z obešenjem, strelom, utopitvijo / to je bil primer skupinskega samomora kitov // ekspr., navadno s prilastkom dejanje, s katerim se posredno povzroči propad česa: to bi bil duševni, kulturni, narodni samomor / mamila vodijo mlade v tihi samomor
  9.      samomorílka  -e [k] ž () ženska, ki naredi, poskusi narediti samomor: reka je naplavila truplo samomorilke
  10.      samomorílski  -a -o [s tudi ls] prid. () nanašajoč se na samomorilce ali samomor: samomorilske skupine mladih ljudi / samomorilske misli; samomorilsko nagnjenje ∙ ekspr. to je samomorilska hitrost zelo nevarna samomorílsko prisl.: bil je obupan in samomorilsko razpoložen
  11.      sámonastájanje  -a s (-ā) knjiž. nastajanje sámo od sebe: po tej teoriji je takrat prenehal proces samonastajanja organskih snovi iz neorganskih
  12.      sámonastánek  -nka m (-) knjiž. nastanek sam od sebe: hipoteza o samonastanku življenja
  13.      sámonavijálec  -lca [lc in c] m (-) obrt. drog z vzmetjo za avtomatično navijanje platnene zavese
  14.      samoníkel  -kla -o [ǝ] prid. (í) 1. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: imajo lastno pisavo in samoniklo arhitekturo; samonikla kultura naroda ♦ agr. samonikla rastlina rastlina, ki (z)raste, ne da bi jo posejal, posadil človek // knjiž. izviren, originalen: pesmi niso samonikle niti po vsebini niti po obliki / biti samonikel kipar, pesnik // knjiž. samostojen, neodvisen: biti samonikla osebnost 2. značilen, tipičen za določen osebek: samoniklo doživljanje česa / samonikli nazori samoníklo prisl.: samoniklo rasti, se razvijati; sam.: v takem mišljenju ni nič samoniklega
  15.      samoníklost  -i ž (í) lastnost, značilnost samoniklega: samoniklost naše kulture / knjiž. kritik poudarja njegovo pesniško samoniklost izvirnost, originalnost / knjiž. samoniklost njegove življenjske poti samostojnost, neodvisnost / samoniklost čustvovanja; samoniklost v nazorih
  16.      samonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima samo eno nogo: tam je stal slep in samonog človek
  17.      sámoobtôžba  -e ž (-ō) obtožba samega sebe: poslušal je njeno mučno samoobtožbo / pisateljeve javne samoobtožbe ♦ jur. kriva samoobtožba
  18.      sámoobtoževánje  -a s (-) obtoževanje samega sebe: poslušal je njeno samoobtoževanje, da je kriva sinovega trpljenja; nagnjenost k samoobtoževanju; samoobtoževanje in opravičevanje
  19.      sámoobvládanje  -a s (-ā) obvladanje samega sebe: občudoval je njeno samoobvladanje; čut za mero in samoobvladanje
  20.      sámoočítek  -tka m (-) knjiž. očitek samemu sebi: občutek krivde in samoočitki; ekspr. oglašali so se grenki samoočitki / neutemeljen je samoočitek, da smo narod omahljivcev
  21.      sámoodgovórnost  -i ž (-ọ́) knjiž. odgovornost pred samim seboj: pri delu je potreben čut samoodgovornosti; samodisciplina in samoodgovornost / samoodgovornost ljudstva
  22.      sámoohranítev  -tve ž (-) ohranitev samega sebe: lov in nabiranje plodov sta bili zanje glavni obliki samoohranitve / nagon po samoohranitvi / samoohranitev narodov / knjiž. ustanovitev Slovenske matice je bila dejanje samoobrambe in duhovne samoohranitve
  23.      samoók  -a m (ọ̑) zool. majhen enook sladkovodni ali morski rak, Cyclops: povodne bolhe in samook / morski, sladkovodni samook
  24.      sámoomáma  -e ž (-) knjiž. omamljenje samega sebe: to je človek, ki mu ni potrebna samoomama in olepšavanje resnice
  25.      sámoomejevánje  -a s (-) knjiž. omejevanje samega sebe, svojih želj: discipliniranost, samoomejevanje in odrekanje nebistvenim stvarem / samoomejevanje delovne organizacije pri osebnih dohodkih

   45.519 45.544 45.569 45.594 45.619 45.644 45.669 45.694 45.719 45.744  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA