Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (45.619-45.643)


  1.      sámodopadljív  -a -o prid. (ȃ-ȋ ȃ-í) star. samozadovoljen, samovšečen: to je samodopadljiv človek / obšla ga je samodopadljiva misel; njegovo samodopadljivo govorjenje sámodopadljívo prisl.: odgovoril je samodopadljivo; samodopadljivo se je ogledovala v zrcalu ♪
  2.      samodŕštvo  -a s (ȓ) politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina: boriti se proti samodrštvu // ekspr. ravnanje oblastnega, samovoljnega človeka: žene so se uprle samodrštvu mož; samodrštvo in trinoštvo ♪
  3.      samodrúg  -a -o prid. (ȗ ū) zastar. 1. ki je s kom drugim, v dvoje: prijetneje je, če je človek samodrug / samodruga ježa 2. navadno v ženskem spolu noseč: ni še bilo gotovo, če je samodruga ♪
  4.      sámodržávje  -a s (ȃ-ȃ) v carski Rusiji politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina: boriti se proti samodržavju; carsko samodržavje ♪
  5.      samodŕžec  -žca m (ȓ) oblastnik, ki ima neomejeno, samovoljno oblast: državi je vladal samodržec; car samodržec // ekspr. oblasten, samovoljen človek: ravnatelj je bil pravi samodržec ♪
  6.      samodŕžje  -a s (ȓ) knjiž., redko samodrštvo: boriti se proti samodržju / kritiziral je samodržje društvenega odbora ♪
  7.      samoedín  -a -o prid. (ȋ) zastar. 1. popolnoma sam: samoedin je sedel v čolnu 2. edini: do takrat je bil samoedini slovenski koroški književnik ♪
  8.      samogíbnost  -i ž (í) knjiž. avtomatičnost: samogibnost kretenj ♪
  9.      samoglásnik  -a m (ȃ) lingv. glas največje odprtostne stopnje, ob drugih glasovih navadno jedro zloga: ta samostalnik se končuje na samoglasnik; ojevski samoglasniki; dolžina samoglasnika; samoglasniki in soglasniki / dolgi, kratki samoglasnik; naglašeni, nenaglašeni samoglasnik; ozki samoglasnik sredinski samoglasnik višje lege // znak za tak glas: nerazločno napisani samoglasniki ♪
  10.      samoglásniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na samoglasnik: samoglasniški sistem v jeziku; samoglasniško-soglasniške zveze / samoglasniška premena ♦ lit. samoglasniški stik ujemanje samoglasnikov, navadno v zaključnih besedah verzov; asonanca ♪
  11.      samoglàv  tudi samogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) star. svojeglav, trmast: možak je bil uporen in samoglav; samoglavo dekle / samoglav konj samoglávo prisl.: samoglavo je delal naprej ♪
  12.      samoglávnost  -i ž (ā) star. svojeglavost, trmoglavost: naveličal se je njene samoglavnosti in togote / odgovoril je z nejevoljno samoglavnostjo ♪
  13.      samoglávost  -i ž (ā) star. svojeglavost, trmoglavost: podpihoval je njeno samoglavost in ošabnost; ženska samoglavost ♪
  14.      samogóvor  -a m (ọ̑) daljši govor ene osebe, navadno kot del dialoga: nestrpno je prekinil njen samogovor; poslušali so očetove dolge samogovore o življenju / igralec bi moral svoj samogovor povedati glasneje ♦ lit. notranji samogovor pripovedna tehnika, ki podaja misli in čustva osebe tako, kakor da jih ta govori // ekspr. govorjenje sebi, navadno glasno: nerodno mu je bilo, ker so njegov samogovor slišali tudi drugi ♪
  15.      sámográdnja  -e ž (ȃ-ā) publ. gradnja, izdelava, ki jo kdo opravi sam: industrijski izdelki te vrste so poceni, zato samogradnja ni smiselna; navodilo za samogradnjo priprave ♪
  16.      samohódec  -dca m (ọ̑) knjiž. kdor hodi sam, zlasti v hribe: samohodec se je ponesrečil; drzen samohodec / planinski samohodec; pren. najnovejše delo tega literarnega samohodca; pesniki samohodci ♪
  17.      sámohvála  -e ž (ȃ-á) hvaljenje samega sebe: to je samohvala; nekritična samohvala / naveličala se je poslušati te samohvale ∙ ekspr. brez samohvale povem, da sem jim vsa ta leta pomagal nočem, nimam namena poudarjati svoje pomoči ♪
  18.      sámoiniciatíva  -e ž (ȃ-ȋ) 1. knjiž. prizadevanje, težnja po lastnem delovanju: spodbujati samoiniciativo; premajhna samoiniciativa učencev pri pouku 2. publ. lastna iniciativa: njegovo samoiniciativo so vsi odobravali / storiti kaj iz samoiniciative ♪
  19.      sámoiniciatívnost  -i ž (ȃ-ȋ) knjiž. lastnost, značilnost samoiniciativnega človeka: samoiniciativnost učencev pri pouku ♪
  20.      sámoironíja  -e ž (ȃ-ȋ) knjiž. ironiziranje samega sebe, svojih dejanj: imeti smisel za samoironijo / svoje življenje ocenjuje z jedko, pikro samoironijo ♪
  21.      sámoizobrázba  -e ž (ȃ-ȃ) izobraževanje samega sebe brez šol: pomen samoizobrazbe; krožki za samoizobrazbo; samoizobrazba in samovzgoja ♪
  22.      sámoizpopolnjevánje  -a [u̯n] s (ȃ-ȃ) izpopolnjevanje samega sebe: te ure so namenjene samoizpopolnjevanju; samoizpopolnjevanje in samoizobraževanje / moralno samoizpopolnjevanje ♪
  23.      sámoizpóved  -i ž (ȃ-ọ̑) knjiž. osebna, lastna izpoved: njegova samoizpoved jo je zelo pretresla; umetnikova samoizpoved / povest v obliki samoizpovedi / pesnik je v teh samoizpovedih neposreden in iskren ♪
  24.      samokólnica  -e ž (ọ̑) priprava z enim kolesom in dvema ročajema za prevažanje materiala: naložiti samokolnico; odvažati kamenje s samokolnicami / kupiti samokolnico peska ♪
  25.      sámokontróla  -e ž (ȃ-ọ̑) knjiž. kontrola samega sebe: navajati učence na samokontrolo; kontrola in samokontrola ♪

   45.494 45.519 45.544 45.569 45.594 45.619 45.644 45.669 45.694 45.719  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA