Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (45.319-45.343)
- rokovnjáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na rokovnjače: rokovnjaški jezik / rokovnjaška družba / fantovo rokovnjaško vedenje ♦ tur. rokovnjaški tabor folklorna prireditev s prikazovanjem življenja rokovnjačev ♪
- róla 1 -e ž (ọ̑) pog. kar je zvito v obliki valja; zvitek: tapetna rola; rola toaletnega papirja / zviti plakate v rolo; ta papir se prodaja v rolah ♦ film. (filmska) rola filmski trak, dolg navadno 300 m, za enkratno vložitev v projektor; zvitek; šport. rola pri veslanju na divjih vodah tok vode, ki se zaradi ovire v strugi vrtinči nazaj ♪
- róla 2 -e ž (ọ̑) zastar. vloga (v dramskem delu): dobiti glavno rolo / zdaj sva roli zamenjala ♪
- rólba -e ž (ọ̑) žarg., teh. stroj za čiščenje in glajenje ledu: očistiti drsališče z rolbo ♪
- roléta -e ž (ẹ̑) priprava na zunanji strani okna, narejena iz dolgih, med seboj povezanih deščic, ploščic: dvigniti, spustiti rolete; lesene, plastične rolete // rolo: trgovina z železno roleto na vratih ♪
- rólka -e ž (ọ̑) podolgovata deščica s koleščki, na kateri se stoji in z eno nogo poganja: voziti se z rolko ♦ nav. mn., šport. smučem podobna priprava s koleščki za vadbo smučarskega teka na suhem ♪
- roló -ja m (ọ̑) 1. priprava navadno iz rebraste pločevine za zavarovanje, zapiranje vratne, izložbene odprtine, rebrača: dvigniti rolo; spustiti in zakleniti roloje na izložbenih oknih; ropot rolojev // priprava iz med seboj povezanih deščic, ploščic za zapiranje omar: omara z rolojem 2. roleta: v sobi je bilo mračno, ker so bili roloji spuščeni; neskl. pril.: rolo omara ♪
- román -a m (ȃ) daljše pripovedno delo, navadno z izrazito zgodbo in večjim številom oseb, zlasti v prozi: napisati, prebrati, prevesti roman; dolg, zanimiv roman; roman v dveh delih; ideja, poglavje, zgodba romana; osebe v romanu / biografski, družbenokritični, kriminalni, ljubezenski roman / roman se dogaja v 19. stoletju / kot označba za naslovom Josip Jurčič, Deseti brat. Roman ● ekspr. o tem dogodku so pripovedovali cele romane zelo obširno; ekspr. povedati komu roman svojega življenja svojo življenjsko zgodbo; ekspr. tudi on je doživel svoj roman je bil nesrečno, srečno zaljubljen, imel ljubezensko razmerje ◊ lit. eksperimentalni roman; kolektivni roman ki opisuje dogajanje v širši skupnosti, navadno brez osrednje osebe;
realistični, viteški, zgodovinski roman; roman v pismih ♪
- románca -e ž (ȃ) lit. lirsko-epska pesem navadno z vedro ljubezensko vsebino: pisati romance / ruska, španska romanca ● ekspr. z njim je doživela nepozabno romanco imela lepo ljubezensko razmerje ◊ muz. skladba liričnega značaja ♪
- románček -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od roman: ocene njegovih romančkov in povestic / izmisliti si romanček ● ekspr. doživeti, imeti romanček s kom ljubezensko razmerje ♪
- románika -e ž (á) um. evropski umetnostni slog od 11. do srede 13. stoletja: elementi romanike v arhitekturi // doba tega sloga: stavba iz romanike ♪
- romanístka -e ž (ȋ) ženska oblika od romanist ♪
- romanízem -zma m (ȋ) lingv. element kakega romanskega jezika v drugem jeziku: romanizmi in germanizmi ♪
- romanizírati 2 -am dov. in nedov. (ȋ) opisati v obliki romana: romanizirati pesnikov življenjepis / romanizirati dogodek iz narodnoosvobodilnega boja romanizíran -a -o: romanizirana biografija ♪
- romanopísje -a s (ȋ) lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je roman: ukvarjati se z romanopisjem // romanopisna dela, romani: značilnosti slovenskega romanopisja ♪
- romanopíska -e ž (ȋ) ženska, ki piše romane: slavna romanopiska ♪
- romansírati -am dov. in nedov. (ȋ) opisati v obliki romana: romansirati kroniko / romansirati upor v Judenburgu romansíran -a -o: romansiran življenjepis ♪
- romanticízem -zma m (ȋ) knjiž. 1. odnos do sveta, v katerem prevladujejo čustva, domišljija, nestvarnost; romantizem: omenjenima literarnima smerema je skupen romanticizem 2. evropska umetnostna smer v prvi polovici 19. stoletja, ki poudarja zlasti subjektivnost, čustva, domišljijo; romantika: predhodniki romanticizma ♪
- romántičnost -i ž (á) lastnost, značilnost romantičnega: njena romantičnost ga privlači / ta človek je nagnjen k romantičnosti / romantičnost vožnje s sanmi / romantičnost pripovedi ♪
- romántika -e ž (á) 1. evropska umetnostna smer v prvi polovici 19. stoletja, ki poudarja zlasti subjektivnost, čustva, domišljijo: proučevati romantiko pri posameznih narodih; romantika v glasbi, literaturi; predstavniki romantike / češka, nemška romantika; Prešernova romantika // obdobje te umetnostne smeri: pesnitev z začetka romantike ♦ lit. nova romantika neoromantika 2. nav. ekspr. čustveno poudarjena idealizacija stvarnosti: njen mož nima smisla za romantiko; solzava romantika filma, romana // navadno s prilastkom preprostost, naravnost zaradi odmaknjenosti od civilizacije: uživati planinsko romantiko; vaška romantika; romantika stare kuhinje / iz sodobnega življenja je izginila vsa romantika // navadno s prilastkom privlačnost, zanimivost, skrivnostnost: omamila jo
je romantika njegove osebe / romantika potepanja / nekaj tednov po poroki je vsa romantika minila ● ekspr. ta načrt je gola romantika je neživljenjski, nestvaren ♪
- romantízem -zma m (ȋ) 1. odnos do sveta, v katerem prevladujejo čustva, domišljija, nestvarnost: očitati komu romantizem; ti dogodki so omajali njegov romantizem 2. knjiž. evropska umetnostna smer v prvi polovici 19. stoletja, ki poudarja zlasti subjektivnost, čustva, domišljijo; romantika: opredelitev romantizma 3. knjiž. romantični element, romantična značilnost: romantizmi v povesti ♪
- romantizírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati, prikazovati kaj romantično: romantizirati preteklost / dekleta rada romantizirajo romantizíran -a -o: romantizirano življenje ♪
- rómarica -e ž (ọ̑) ženska oblika od romar: praznično oblečene romarice; iz cerkve se je slišalo petje romaric ♪
- rómarski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na romarje ali romanje: romarski shod / romarska cerkev cerkev, v katero hodijo zlasti verniki iz oddaljenih krajev; romarska palica nekdaj dolga palica z ukrivljenim zgornjim delom; peti stare romarske pesmi rómarsko prisl.: romarsko oblečen popotnik ♪
- rómarstvo -a s (ọ̑) 1. rel. hoja vernikov k romarskim cerkvam, v svete kraje: zgodovina romarstva 2. ekspr. življenje človeka, ki ga nemir žene po svetu: po letih brezdomstva in romarstva se je naselil v domačem kraju ♪
45.194 45.219 45.244 45.269 45.294 45.319 45.344 45.369 45.394 45.419