Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (4.526-4.550) 
- izpolnítven tudi spolnítven -a -o [u̯n] prid. (ȋ) nanašajoč se na izpolnitev: izpolnitvene dolžnosti, obveznosti ◊ jur. izpolnitveni čas čas, v katerem se mora obveznost izpolniti; izpolnitveni kraj kraj, v katerem se mora obveznost izpolniti; izpolnitvena tožba ♪
- izpólnjenje tudi spólnjenje -a [u̯n] s (ọ́) glagolnik od izpolniti: izpolnjenje želj / izpolnjenje dolžnosti / izpolnjenje načrta ♪
- izpólnjenost -i [u̯n] ž (ọ̑) lastnost, značilnost izpolnjenega: izpolnjenost prostora / izpolnjenost življenja ♪
- izpopolnítven tudi spopolnítven -a -o [u̯n] prid. (ȋ) s katerim se izpopolni: udeležiti se izpopolnitvenega seminarja; izpopolnitveni tečaj za gostince ♪
- izpopólnjenje tudi spopólnjenje -a [u̯n] s (ọ́) glagolnik od izpopolniti: izpopolnjenje znanja / prizadeval si je za izpopolnjenje samega sebe ♪
- izpopólnjenost tudi spopólnjenost -i [u̯n] ž (ọ́) lastnost, značilnost izpopolnjenega: tehnična izpopolnjenost stroja ♪
- izpopolnjeválen tudi spopolnjeválen -lna -o [u̯n] prid. (ȃ) s katerim se izpopolnjuje: organizirali so izpopolnjevalni tečaj za gostince ♪
- izposójenka tudi sposójenka -e ž (ọ́) lingv. prevzeta beseda, popolnoma prilagojena izposojujočemu si jeziku: romanske, slovanske izposojenke; izposojenke iz nemščine; tujke in izposojenke ♪
- izposojeválen tudi sposojeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izposojanje: izposojevalna pravila / izposojevalni čas / izposojevalna knjižnica ♪
- izpostávljenec -nca m (ȃ) knjiž. kdor je izpostavljen: izpostavljenci na otoku; nekdaj izpostavljenec na sramotilnem odru ♪
- izpostávljenost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost izpostavljenega: izpostavljenost zemljišča; izpostavljenost zunanjim poškodbam / izpostavljenost vodilnega položaja / narodnostna izpostavljenost ♪
- izpóveden -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na (umetniško) izpoved: izpovedni značaj pesmi / izpovedna moč ♦ lit. izpovedni pesnik; izpovedna pesem; izpovedno-pripovedna pesem pesem, ki vsebuje izpoved v pripovedi; prim. spoveden ♪
- izpraševálen tudi spraševálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izpraševanje: izpraševalna snov / izpraševalna komisija izpitna komisija / zapornika so pripeljali v izpraševalno sobo ♪
- izprašílen -lna -o prid. (ȋ) teh. s katerim se odstranjuje prah: izprašilni boben; izprašilna naprava ♪
- izpraznítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na izpraznitev stanovanjskih, poslovnih prostorov: izpraznitveni nalog / izpraznitveni rok ♪
- izpráznjenost -i ž (á) lastnost, značilnost izpraznjenega: mesto je bilo grozljivo zaradi popolne izpraznjenosti ♪
- izpraznjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izpraznjevanje: izpraznjevalna priprava ♦ teh. izpraznjevalni ventil ♪
- izpremeniti ipd. gl. spremeniti ipd. ♪
- izpréžen -žna -o prid. (ẹ̑) namenjen za izpreganje: izprežno dvorišče ♪
- izprídenec -nca m (ȋ) redko izprijenec: fant je izpridenec ♪
- izprídenje tudi sprídenje -a s (ȋ) izprijenje: moralno izpridenje otrok ♪
- izpríjenec tudi spríjenec -nca m (ȋ) ekspr. izprijen človek: družiti se z izprijenci / moralni, spolni izprijenec ♪
- izpríjenje tudi spríjenje -a s (ȋ) glagolnik od izpriditi: moralno izprijenje; izprijenje značajev ♪
- izpríjenka tudi spríjenka -e ž (ȋ) ekspr. izprijena ženska: družiti se z izprijenkami ♪
- izpríjenost tudi spríjenost -i ž (ȋ) značilnost izprijenega človeka: prizadela ga je izprijenost tega mladega fanta / moralna, spolna izprijenost / izprijenost značaja / po mestih se je pojavila velika izprijenost ♪
4.401 4.426 4.451 4.476 4.501 4.526 4.551 4.576 4.601 4.626 
