Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (45.069-45.093)
- ríbniški 1 -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Ribničane ali Ribnico: pojoča ribniška govorica / nekdaj ribniški krošnjarji; ribniški lončarji, rešetarji / ribniška krošnja nekdaj krošnja za prenašanje suhe robe / ribniške zgodbe šaljive, hudomušne zgodbe o Ribničanih ♦ tur. ribniški pušeljc šop suhorobarskih izdelkov kot spominek ♪
- ribnjáča -e ž (á) rib. lesena posoda z režami za začasno shranjevanje ulovljenih rib; poltar ♪
- ribogójec -jca m (ọ̑) kdor se ukvarja z gojenjem rib: izkušen ribogojec // kdor se poklicno ukvarja z oskrbovanjem rib: ribogojec krmi ribe; delo ribogojcev ♪
- ribogójnica -e ž (ọ̑) obrat za gojenje rib: obnoviti ribogojnico / postrvi iz ribogojnice / ribogojnica vlaga v potok postrvje enoletnice ♪
- ribogójstvo -a s (ọ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rib: pospeševati ribogojstvo; ribištvo in ribogojstvo / redko kupovati sveže ribe v ribogojstvu ribogojnici ♪
- ribolòv -óva m (ȍ ọ̄) lovljenje rib: ribolov z mrežo, s trnkom; lov in ribolov // športna in gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z lovljenjem in gojitvijo rib: pospeševati ribolov / morski, obalni, podvodni, rečni ribolov; poklicni, športni ribolov ♪
- ribolóvski -a -o prid. (ọ̑) riboloven: ribolovsko področje ♪
- riboslóvec -vca m (ọ̑) strokovnjak za riboslovje: pomemben riboslovec ♪
- ribóza -e ž (ọ̑) kem. pentoza, ki je sestavni del ribonukleinske kisline: riboza in druge pentoze ♪
- richelieu -ja [riš(ǝ)ljé] m (ẹ̑) obrt. vezenina, pri kateri so oblike obrobljene z zančnimi vbodi, izrezani deli tkanine pa so navadno povezani z mostiči: vesti richelieu ♪
- rícinus -a m (ȋ) 1. bot. grm z zelo širokimi listi, iz semen katerega se pridobiva ricinusovo olje, Ricinus communis: gojiti ricinus 2. poljud. ricinusovo olje: popiti žličko ricinusa ♪
- rícinusov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ricinus: ricinusovo seme ♦ med. ricinusovo olje olje iz ricinusovih semen, ki se uporablja zlasti kot odvajalno sredstvo ♪
- ríčet -a m (ȋ) jed iz oluščenih ječmenovih zrn: jesti ričet; ričet s prekajeno svinjsko kračo ∙ pog. dobiti dve leti ričeta biti obsojen na dve leti zapora; pog. jesti ričet biti v zaporu; nižje pog. pojdi v ričet pojdi se solit ♪
- rída -e ž (ȋ) nar. 1. nav. mn. serpentina, vijuga: ride se vijejo proti vrhu; previdno je vozil po ridah / kačje ride več serpentin zapovrstjo v strmini / cesta pelje v ridah 2. sprednji del voza pod oplenom, ki se pri spreminjanju smeri premika; blazina: voz je imel oje in rido ♪
- ríg -a m (ȋ) posamezen glas pri riganju: oslovi rigi ♪
- rígelj -glja m (í) 1. nižje pog. zapah: zapirati vrata z rigljem 2. nar. prečno nameščen tram pri kozolcu; prečnik: povezovati stebre z riglji ♪
- rígeljc -a [gǝl] m (ȋ) nar. gorenjsko marjetica: šopek rigeljcev ♪
- rígniti -em dov. (í ȋ) 1. oglasiti se z glasom i-a: osel je čudno rignil // ekspr. dati riganju podoben glas: sirena, top rigne 2. nizko spahniti se: pijanec je rignil; s smiselnim osebkom v dajalniku po jedi se mu je nekajkrat rignilo ● nizko kaj, je hripavo rignil krčevito rekel ♪
- rigólati -am nedov. (ọ̑) agr. rahljati zemljo z (zelo) globokim prekopavanjem, oranjem: rigolati njivo; jeseni so rigolali za vinograd / globoko, plitvo rigolati; ročno, strojno rigolati ♪
- ríhta 1 -e ž (ȋ) navadno v zvezi krvava rihta 1. zgod., v fevdalizmu sodišče s pravicami krvnega sodstva, zlasti nad podložniki; deželsko sodišče: poklicati koga pred krvavo rihto / krvava rihta ga je obsodila na smrt 2. star. sojenje, sodni proces: razglasiti dan krvave rihte / Nato se je začela pripravljati starodavna rihta, po kateri se je po mogočnih hišah kaznovalo prešuštvo (Prežihov) ♪
- ríhta 2 -e ž (ȋ) nižje pog. ena ali več jedi, zlasti kuhanih, ki tvorijo samostojen del v okviru enega obroka: za kosilo so bile tri rihte: prežganka, krvavica s kislim zeljem in štruklji / vsako rihto je preveč solila jed ● pog., ekspr. ta človek je pokrita rihta ne kaže svojih negativnih lastnosti ♪
- ríhtar -ja m (í) 1. star. sodnik: pripeljati koga pred rihtarja 2. zgod., ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja vaški poglavar, župan: tako je odločil rihtar / vaški rihtar ◊ etn. rihtarja biti družabna igra, pri kateri eden od igralcev ugiba, kdo ga je udaril po zadnjici ♪
- ríhtati -am nedov. (í) nižje pog. 1. skrbeti za koga, negovati: varovanca kar lepo rihta 2. priskrbovati, oskrbovati: rihtati drva / rihtati komu službo, stanovanje ● nižje pog. ta človek mi je zoprn, ker vedno koga rihta daje komu nauke, se vmešava v njegovo ravnanje, vedenje; nižje pog. ulilo se je, ravno ko je rihtala otroka za v šolo odpravljala otroka v šolo; nižje pog. mlada dva zdaj rihtata stanovanje urejata ríhtati se živeti, imeti se: kako se kaj rihtate ♪
- rík -a m (ȋ) močen, predirljiv glas: rik se je razlegel daleč naokoli / ekspr. lovčev zmagoslavni rik krik // rikanje: slišati bikov rik ♪
- rikécija -e ž (ẹ́) nav. mn., biol. mikroorganizem, ki povzroča nekatere nalezljive bolezni ljudi in živali, zlasti pegavico: z rikecijami okužene uši; rikecije in virusi ♪
44.944 44.969 44.994 45.019 45.044 45.069 45.094 45.119 45.144 45.169